Kot je za nas pojasnil pobudnik peticije Peter Fajdiga, je ideja o peticiji prišla čisto spontano, “ko sva se z nekdanjo sošolko Jano pogovarjala in ugotovila, da naju je novica o predvidenem rušenju Kapele Srca Jezusovega na Ljubljanski ulici zelo prizadela in razžalostila.”

Tako se je kmalu zbralo nekaj somišljenikov, ki skušajo z apeli na občino in lastnike stavbe ter ob podpori laične in strokovne javnosti obrniti zadeve v drugo smer. Do danes so zbrali več kot 700 podpisov. “V kapelo sem zašel bolj redko, vendar človek že ob prvem obisku začuti, da gre za prostor, ki nosi posebno energijo. Prav gotovo je to posledica poglobljenega premisleka njegovega načrtovalca,” je pojasnil Fajdiga ter dodal, da gre vsekakor za zrelo delo arhitekta, ki bi ga lahko z eno besedo poimenovali “veličina v skromnosti”.

“Peticija je pravzaprav bila ključna, saj je izpostavila pomen kapele za Mariborčane, je pomemben korak na poti njene ohranitve in začetek dialoga,” je za nas pojasnila Sonja Ifko, predsednica Slovenskega nacionalnega združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS.

Zavzemanja potekajo že od lani

Dialog in peticija za ohranitev kalepe sta se začela že lani. “Kot nevladna organizacija na področju varstva kulturne dediščine smo poslali tudi odprto pismo in smo na ta način poskušali pozvati odgovorne. Po eni strani lastnike po drugi državo, občino, javno službo za varstvo dediščine, da naredijo, kar je v njihovi moči,” je pojasnila predsednica ICOMOS-a.

Sicer je civilna iniciativa in združenje ICOMOS imelo jeseni 2020 sestanek s podžupanom za področje arhitekture in prostora Gregorjem Reichenbergom, kjer so predstavili potencialne možnosti, da bi lahko podjetje Best in Parking, ki ima območje kapele v lasti, svoje ambicije na področju razvoja parkirnih mest uresničilo. “Seveda je to bila le ena predstavitve, na podan predlog pa so se odzvali negativno. Predlagana rešitev podjetju ni bilo po meri,” je dodala predsednica ter izrazila prepričanje, da si občina Maribor zagotovo prizadeva najti rešitev tudi če je usklajevanje inetersov precej kompleksno.

Usoda kapelice še ni zapečatena

Kljub temu, da nekih jasnih odgovorov še niso dosegli, je predsednica združenja optimistična: “Pomembno je, da smo pokazali pomen dediščine in mislim, da je to nekaj, kar je ključno. Nenazadnje bi rada opozorila na to, da je Slovenija podpisnica konvencije Sveta Evrope o pomenu kulturne dediščine za družbo, ki je za nas zavezujoča. Pobude javnosti in strokovnjakov bi morale biti za odločevalce znak, da se osredotočijo na intenzivno iskanje ustrezne rešitve za ohranitev dediščine.”

Naslednji sestanek naj bi bil v kratkem. Arhitektka Maruša Zorec je za ta name pripravila knjižico z možnostmi za reševanje problematike. Predlogi pa naj bi bili eno izmed izhodišč v prihajajočem sestanku.

Tudi pobudnik peticije ne more reči, da so že bliže rešitvi objekta. Po drugi strani pa ugotavlja, da še nič ni dokončno izgubljeno. “Prav gotovo ima tudi podpora strokovne javnosti takšno težo, da ob vsem povedanem glavni akterji ocenjujejo, da je smiseln razmislek in nadaljnje iskanje rešitev,” je dodal.

“Dokler kapelica stoji, si je treba prizadevati za njeno ohranitev . Ko izgubiš dediščino se ta nikoli ne povrne.” – Sonja Ifko

Kot je za nas pojasnil Fajdiga, akcija ni bila deležna neposrednega odziva glavnih akterjev. “Komunikacijo lahko pretežno ocenimo bolj kot enostransko. Je pa bila po mojem mnenju peticija vendarle odzivna in je imela svoj vpliv,” je pojasnil ter dodal, da bi si peticija zagotovo zaslužila boljše upravljanje in bodo z njo vsekakor nadaljevali, dokler bo upanje za rešitev in ohranitev objekta in ponovno postavitev Plečnikovega interjerja v njem.

Kontaktirali smo tudi podjetje Best in Parking, ki ima območje kapele v lasti, vendar njihove odgovore še čakamo.

Kapelica ima pomen za celo Slovenijo, ne le za Maribor

Kot je pojasnila Sonja Ifko, ima kapelica pomen tako za Maribor kot za celo Slovenijo. Letos je bila Plečnikova arhitektura namreč vpisana v Seznam svetovne dediščine organizacije UNESCO in eno glavnih meril kakovosti je njegovo razumevanje meril človeka, razmer, v katerih človek živi in do prostora, v katerem se giblje. “Ta kapelica je izjemno lep primer, ki se na to bogato Plečnikovo dediščino navezuje in jo poudarja. Gre za skromno rešitev, ki pa jo lahko začutiš, ko spoznaš njen pomen.” Nenazadnje je kapelica lahko pomembna tudi čisto v funkcionalnem smislu. To je združenje lani tudi poudarilo. Mesto ne bi dobilo le kulturnega spomenika, ampak bi dobilo funkcionalno celoto, ki dodaja kakovost življenju v mestu.

“Kapelo je Plečnik zasnoval z minimalnimi posegi, osnovnemu volumnu stavbe je dodal prezbiterij ter vhodno lopo, notranjost je skrbno oblikoval in s tem ustvaril celoto, namenjeno molitvi in prebivanju. Združitev teh funkcij je bistvo tega projekta.” – Sonja Ifko

Fajdiga poudarja dejstvo, da gre za praktično edino Plečnikovo delo v Mariboru. Poleg kapelice se omenja le še grobnica jezuitov na Pobrežju. Po njegovih besedah pričevalnost kapelice ni nič manjša od bolj ambicioznih ureditev. “Toliko bolj smiselno pa je premisliti pretekle odločitve in redefinirati naš odnos do Plečnikove dediščine v letu, ko je njegov prispevek v zakladnico človeštva priznal UNESCO,” izpostavlja.