Na današnjem srečanju z novinarji pred četrtkovo redno sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor je župan mariborske občine Saša Arsenovič pojasnil, da si prizadevajo k sprejetju proračuna, obenem pa ves čas poteka iskanje dogovora med svetniškimi skupinami za namene razvoja mesta. Župan je obenem poudaril, da poskušajo prejete predloge iz prvega branja v največji možni meri upoštevati, zato upa, da bosta proračuna tudi v drugem branju sprejeta. “Moram povedati, da ne moremo istočasno izvajati vseh projektov, obveznih nalog in neobveznih nalog in na drugi strani se ne zadolževati. Mislim, da nam je uspelo pripraviti takšen proračun. Tudi amandmaje, ki smo jih prejeli, bomo v največji možni meri upoštevali,” je dejal Arsenovič.

V drugem branju predlog proračuna manjši kot v prvi obravnavi

Za drugo branje je letošnji proračun predlagan v višini 190,9 milijona evrov, kar je za okoli 1,7 milijona evrov manj kot v prvi obravnavi. Določen del investicij so namreč, kot je dejal župan, upočasnili, z nekaterimi projekti pa nameravajo končati prihodnje leto, med njimi je Center Rotovž, kar je prav tako pripomoglo k znižanju proračuna. Arsenovič zatrjuje, da so preučili vse predloge svetniških skupin in do drugega branja v predlogu letošnjega proračuna med drugim zvišali sredstva za kulturo in mladino za 296.000 evrov, za socialo za 109.000 evrov, za šport za 362.000 evrov in za investicijsko vzdrževanje šol za 231.000 evrov, dodatna sredstva pa so tudi za investicijsko vzdrževanje cest. Zaradi tega so znižali proračunsko rezervo, stroške notarjev in odvetnikov, investicijsko vzdrževanje upravnih stavb, odrekli pa so se tudi občinskemu časopisu.

Proračun za prihodnje leto pa je s 145,5 milijona evrov za 3,4 milijona višji od prvotnega predloga. Obenem si na občini prizadevajo, da bi bila proračuna za leti 2023 in 2024 sprejeta skupaj, ker sta si vsebinsko podobna.

Zaradi prenosa izvedbe Centra Rotovž v prihodnje leto in med drugim dodatnih sredstev za izgradnjo vodovoda na Kozjaku je proračun za 2024 višji od prvotnega predloga.

Če proračun ne bo sprejet, bo občina funkcionirala na “minimalnih obratih”

“Priča smo največjemu izvajanju projektov v zgodovini, a imamo smolo, da nam je največ projektov uspelo pričeti izvajati v letu 2022 in 2023, kjer se jih veliko zaključuje, nepričakovano pa je prišlo do dviga energentov. Povprečnina je bila za leto 2023 nekoliko dvignjena, a tega bremena občine ne more pokrivati,” je dejal Arsenovič.

V primeru, da proračun ne bo sprejet, občina ne bo mogla črpati sredstev za investicije, zamaknile bi se izvedbe javnih naročil in razpisov za šport, kulturo in druga področja. “Če proračun ni potrjen, bo občina funkcionirala na minimalnih obratih naprej, vendar ne bo mogla črpati že odobrenega kredita za investicije, kot so Center Rotovž, nabrežje reke Drave brv Lent, ne bo mogla začeti postopkov zadolževanja za investicije zdravstvena postaja Magdalena, atletska dvorana, OŠ Tabor, nabrežina reke Drave, Streliška ulica, Cesta proletarskih brigad in podobno. Ne bo se mogla zadolževati za investicijska vzdrževanja šol, vrtcev, športnih in kulturnih objektov, kar pomeni, da bo treba investicije, ki so v polnem teku in za katere je bilo res vloženo ogromno časa in denarja ter sodelovanja z državo in ministrstvi, zamakniti. To bi bila skoraj nepopravljiva škoda. Enostavno se to ne sme zgoditi in tudi razumskega razloga za to ni,” je dejal župan.

Obenem so se že zamaknili razpisi izvedbe določenih projektov, kasneje sprejet oziroma nesprejet proračun pa bo ogrožal njihovo izvedbo. Zamika se tudi izvedba določenih javnih naročil. 

“Dogaja se, da ne vemo, ali bomo z vsemi tekočimi prihodki zmožni pokriti stroške obveznih nalog. Povprečnina se je povečala, to pomeni dodatne 4,6 milijona v proračunu, vendar so se stroški povečali za več kot 12 milijonov,” je dejala Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun Mestne občine Maribor.

Tudi vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je zatrdila, da so poskušali v drugem branju slediti predlogom iz prvega branja. Glavni očitki so bili, da je proračun “prenapihnjen”, da so prihodki nerealno načrtovani, da je zadolževanje previsoko, po drugi strani pa da je premalo sredstev namenjenih za kulturo, šport, socialno in vzdrževanje cest, šol in vrtcev.