Hortikulturno društvo Maribor že vseskozi ohranja skrb za ohranitev okolja in varstvo narave, skrb za naravno in kulturno dediščino ter v zadnjih letih skrb za trajnostni in inkluzivni turizem.

Najstarejši v Sloveniji

Hortikulturno društvo Maribor je bilo ustanovljeno leta 1869 in je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Društvo je od samega začetka delovalo tudi na področju kulture in turizma, ki ga je širilo ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. S prirejanjem »park koncertov« in upravljanjem voženj s čolni, je društvo krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov v parku in ostalih zasaditev v mestu. Ostala sredstva je zagotavljalo vodstvo občine in mestna hranilnica.

S prirejanjem »park koncertov« in upravljanjem voženj s čolni, je društvo krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov v parku in ostalih zasaditev v mestu. 

Hortikultura postaja zaradi podnebnih sprememb in vse večjemu zavedanju pomena kakovosti bivalnega okolja, vse bolj pomembna interdisciplinarna disciplina, ki povezuje različna znanja s področja naravoslovja, tehnologije in družboslovja ob upoštevanju trajnostnih oziroma družbeno odgovornih načel.

Trajnostni turizem

Trajnostni turizem je tiste vrste turizem, ki spoštuje potrebe okolja in tam živečih ljudi, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.
Hortikulturno društvo Maribor tudi v COVID časih nadaljuje tradicijo izvajanja trajnostnih projektov. V ta namen je kot nosilec projekta, s sodelujočimi partnerji izvedlo 2. MEDGENERACIJSKI FESTIVAL BEZGA – MARIBOR 2021.
Ta temelji na medgeneracijskem sodelovanju in učenju, ki zagotavlja prenos, izmenjavo znanja in izkušenj ter solidarno pomoč med generacijami v kriznih časih in zasleduje sledeče cilje:
• osveščati širšo javnost o pomenu varovanja narave in ohranitve okolja,
• povečati vedenje o užitnih /zdravilnih plodovih narave,
• promovirati trajnostni turizem,
• obogatiti vsebine delovanja v domovih za starejše v Mestni občini Maribor,
• lajšati težave izolacije zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širjenja bolezni COVID 19,
• prispevati k družbi zdravja v najširšem pomenu besede.

Prostovoljke in prostovoljci Hortikulturnega društva Maribor so v mesecu juniju, na obronkih Urbana in okoliških hribih nabrali bezgove cvetove ter jih dostavili k sodelujočim mariborskim domovom za starejše. Tam so skupine stanovalcev pripravile bezgov sirup in ga postregle ostalim stanovalcem domov.

Festival je nastal v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zvezo Slovenska unija pacientov, Domom pod Gorco, Domom starejših občanov Tezno, Domom Danice Vogrinec in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki je opravil mikrobiološko analizo vzorcev bezgovega sirupa, ki so ga pripravili v sodelujočih domovih za starejše.
Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel EUROPARK Maribor, znan tudi po ekološki tržnici, ki razveseljuje obiskovalce z ekološko pridelanimi izdelki slovenskih ponudnikov.

Cvetovi povzročajo tudi alergije

Znanih je okoli 30 vrst bezga. V Sloveniji je najbolj razširjen in poznan črni bezeg (Sambucus nigra), ki lahko zraste kot grm ali drevo tudi do 10m visoko. Rumen-beli cvetovi, ki cvetijo od meseca maja, pa vse do začetka julija, imajo zelo značilen in intenziven vonj. Pri mnogih povzroča alergijske reakcije. V kulinariki in zdravilstvu pa je temeljna sestavina za pripravo bezgovega sirupa.

Prinašalec sreče

Z bezgom je povezanih veliko vraž ali verovanj. Morda najbolj znano je prepričanje, da posajeni bezeg v bližini hiše odganja nesrečo in prinaša srečo. Nekoliko manj, pa je razširjena vraža, da bezgov les mladoporočencem prinaša srečo in odvrača od prešuštva.

Vse naravne plodove ali uporabne dele rastlin nabiramo na način, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili, opozarjajo organizatorji festivala.

Pobudnik in vodja projekta, Borut Ambrožič: »Pandemija korona virusa je veliko ljudi prisilila v izolacijo in s tem pripomogla k občutkom strahu, stigme in jeze, dolgočasja, frustracije in osamljenosti. Stiki z družino, prijatelji in zunanjimi deležniki so zato zelo pomembni pri premagovanju takih občutkov in simptomov tudi v domovih za starejše. Spoznavanje narave, v tem primeru bezga, je povezalo različne sodelujoče in tudi na ta način približalo in zbližalo vse vpletene. Spoštovanje in izvajanje trajnostnih načel je garant za boljšo, zeleno prihodnost.«