Danes so v razstavišču Urban predstavili zmagovalne rešitve natečaja novega mostu čez Mariborski otok. Poleg nove brvi ob Starem mostu bomo v našem mestu dobili še eno brv, ki se bo raztezala z desnega na levi breg ob Mariborskem otoku. Naročnik natečaja je bila Mestna občina Maribor v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirsko zbornico Slovenije. Predmet natečaja je bila konstrukcijska rešitev z oceno vrednosti investicije premostitvenega objekta čez Mariborski otok, na mariborski občino pa so prispeli trije elaborati ekip, ki imajo za takšen projekt ustrezne reference. Prve nagrade komisija ni podelila, je pa določila dve enakovredni drugi nagradi in eno tretjo.

Sledi evalvacija in bolj direktna primerjava obeh elaboratov, na podlagi tega pa se bodo odločili, kateri projekt realizirati. Okvirna vrednost obeh projektov se giblje med sedmimi in osmimi milijoni evrov.

Nova brv bo svetovna rekorderka med peš mostovi

Izbrani sta bili dve med seboj dokaj nasprotujoči si rešitvi. Med tremi prispelimi elaborati so na koncu izbrali eno rešitev, ki je “bolj impozantna” in v tlorisu zajema več prostora, in eno, ki je “bolj spravljiva” in se “poskuša pritihotapiti skozi drevesa”.

Avtorji prve rešitve so Viktor Markelj, Jernej Mahr, SImon Sever, Peter Gabrijelič ter Maša Čelebić. Brv je zasnovana kot viseča konstrukcija z zakrivljeno osjo z enim razponom dolžine 312 metrov, kjer je nosilni kabel podprt s pilonom višine 59 metrov.

“Katerakoli od obeh rešitev bo izbrana, bo postala atrakcija in svetovni rekord v dolžini peš mostu. V te mehke krivine obale Drave smo hoteli postaviti konstrukcijo, ki bo pot nadaljevala brez dodatnega poseganja v prostor. To smo naredili z eno točko poseganja na rt otoka, ter z minimalnim poseganjem na obeh bregovih. Pot za pešce bo urejena na leseni površini, za kolesarje pa na  t.i. epoksi površini, ki bo zanje varna,” je povedal eden izmed avtorjev nagrajene rešitve Viktor Markelj, ki je obenem dejal, da so se za sodelovanje na natečaju odločili, ker je bila ta poteza nekako samoumevna, avtorji projekta prihajajo namreč iz mariborskega projektantskega podjetja Ponting, ki se lahko pohvalijo z nagradami z vsega sveta.

Če je prva rešitev bolj impozantna in avtorji predvidevajo, da bo zaradi svoje markantnosti postala turistična točka in zaključek celote dravske promenade, so se snovalci druge, prav tako drugouvrščene nagrajene rešitve, odločili, da bi ob Dravi umestili bolj subtilno arhitekturno rešitev mostu čez Mariborski otok. “Želeli smo, da je poseg v okolje minimalen, a smo vendarle s to nežno konstrukcijo morali zadostiti vsem konstrukcijskim kriterijem. Izkoristili smo naravno danost otoka. Forma konstrukcije spremlja naravo, narava pa se odseva v njej,” je povedal Jaka Zevnik, eden od avtorjev nagrajene rešitve.

Brv je tako zasnovana kot trirazponski gradni sistem t.i. obrnjenega Finkovega paličja, z razpetinami 184 metrov, 117 metrov ter 13 metrov, ter z ležišči in diletacijami na krajnih opornikih. Avtorji nagrajene rešitve so Fernando Alonso Tuero, Sara Jesihar in Jaka Zevnik.

“Za komisijo je bilo delo zanimivo, saj smo se sproti spraševali, kaj mesto pričakuje in si želi. Prišli smo do dveh enakovrednih stališč, ena je bolj impozantna, kaže nase in je tehnološko dovršena, druga pa je bolj spravljiva in poskuša biti manj prezentna,” je na predstavitvi dejal Gregor Reichenberg, predsednik ocenjevalne komisije.

Dejstvo, da so prispeli na občino le trije elaborati, pripisuje Reichenberg zahtevnosti projekta. Po njegovem mnenju gre namreč za inženirsko izredno zahteven projekt, saj mora premostiti velik razpon čez reko, ki je v tem delu zelo široka, hkrati pa se nahaja v občutljivem naravovarstvenem okolju in tik ob hidroelektrarni, ki je spomenik tehnične dediščine.

Z brvjo bi oživili prostor ob Dravi

Da bo most dodana vrednost za okolje in tudi samo mesto, je danes poudaril mariborski župan, saj si na občini s to potezo želijo zaokrožiti projekt dravske promende, ki se razteza na obeh  nabrežjih reke Drave.

Gre za skrajno zahodno zanko dravske promenade, ki bo osmislila spodnji nivo mesta ob reki.

“Gre za enega ključnih trenutkov, da vrnemo življenje ob reki. Prvi korak k uresničevanju tega cilja smo že naredili s projektom dravske promenade, skupna dolžina od nove brvi do jezu v Melju bo tako 13 kilometrov, vse v želji, da bo to območje bolj dostopno. Za to potrebujemo približno štiri in pol metre širine. Trenutno je ob Dravi v izvajanju že več projektov, skupno pa bodo spremenili identiteto našega mesta, da se vremo k sami reki, kar sta nam obe hidroelektrarni nekako onemogočili,” je ob tej priložnosti dejal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Obenem je poudaril, da si želi, da bi lahko z izvedbo gradnje mostu začeli še v tekočem mandatu, torej do leta 2026.

Z načrtovanim mostom, delovno poimenovanim Huzarska brv, bi omogočili prečkanje reke tik pred HE Mariborski otok, ne bo pa z mostu mogoč dostop na sam otok, kjer se nahaja javno kopališče. Edini neposredni vstop na kopališče bo tako še vedno prek obstoječega mostu z levega nabrežja Drave, ki so ga lani obnovili.