Skupna vrednost petletnega projekta je osem milijonov evrov, od tega bodo v Mariboru deležni 546.000 evrov. Kot je povedal vodja projekta v UKC Maribor Gregor Prosen, bo njihova vloga med drugim koordinacija slovenskega konzorcija urgentnih centrov, v katerem sta še splošni bolnišnici iz Izole in Jesenic.
S projektom bodo iskali moderne digitalne načine, kako optimizirati delovanje urgentnih centrov. Del tega je namenjen izdelavi orodja, ki bi s pomočjo umetne inteligence analiziral ter s tem skušal v pomoč zdravniku predvideti pravilne ukrepe za vsakega pacienta posebej.
Vir: Facebook
Med glavnimi cilji projekta razvoj nove tehnične rešitve in aplikacije
“To seveda ne pomeni, da bo nek robot odločal o čemerkoli, bo pa to pomembno orodje za to, da bi se na koncu lahko zdravniki bolje odločali ter manj časa ukvarjali z administracijo, saj bi bil tako lažji zajem dokumentacije. Prav tako bi umetna inteligenca lahko poskrbela za analizo in raziskavo zbranih podatkov in s tem olajšala delo zdravnika,” je pojasnil Prosen. Krovni vodja konzorcija projekta Guido Bertolini je pojasnil, da želijo v različnih kliničnih fazah projekta, ki bodo trajale nekaj mesecev, preveriti delovanje vpeljave optimiziranih sistemov elektronskega vodenja.
“Zaradi preobremenjenosti urgentnih centrov, velikega števila bolnikov in pomanjkanja osebja je izvedba raziskav ocene kakovosti oskrbe in zbiranje podatkov v urgentni medicini neizvedljiva,” je pojasnil Bertolini.
Kot je dodal, je namreč za zdaj edini način uporaba retrospektivnih podatkov iz elektronskih zdravstvenih kartotek, kjer se morajo izogniti namenskemu zbiranju podatkov, lahko pa uporabijo obstoječe.
Med glavnimi cilji projekta je zato razvoj nove tehnične rešitve in aplikacije za pridobivanje zanesljivih kliničnih informacij iz strukturiranih in nestrukturiranih podatkov v različnih elektronskih datotekah bolnikov.
Ob tem načrtujejo omogočanje dostopnosti podatkov, interoperabilnosti in večkratno uporabo podatkov z vzpostavitvijo zbirk podatkov za zdravnike, raziskovalce, oblikovalce zdravstvene politike in državljane.
Vir: Facebook
Še eden od ciljev je tudi preizkus uporabnosti zbirk podatkov za namen ocenjevanja nagnjenosti urgentnih centrov k hospitalizaciji pacienta in za razvoj nadzornega sistema za državljane in oblikovalce politik.
Vodilni partner projekta je italijanski Inštitut za farmakološke raziskave Mario Negri, v njem pa so ob UKC Maribor in italijanskih še partnerji iz Grčije, Francije, Velike Britanije, Slovaške, Poljske in Švice.
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je ob tem povedala, da trenutno v njihovem zavodu peljejo kar deset različnih evropskih projektov, za katere so kandidirali potem, ko so bili pri razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost kot vodilni partner precej neuspešno in so ugotovili, da lažje pridejo do evropskega, kot do državnega denarja.
“Samo lani smo pridobili pet novih večletnih projektov, česar smo veseli, saj gre glede na velikost našega centra in države nasploh za velik uspeh. Ta, ki ga predstavljamo danes, je eden od njih,” je še dodala Marčun Varda, poroča STA.
