Marsikateri Mariborčan se še spominja časov, ko je v Bresternici bil še kako živ turizem, ki je sicer, kot smo pisali, zamrl pred 21 leti, ko je vrata zaprl motel Jezero, ki je deloval v sklopu kampa ob Dravi. Tamkajšnji občani si vse odtlej želijo, da bi na idilični lokaciji ponovno vzpostavili rekreacijske vsebine, radi se spominjajo zlatih časov bresterniškega kampa, ki je v lastništvu Term Maribor. To zemljišče pa naj bi slednji zdaj tudi prodajali.
Primož Hedl: »S pobudami smo se obrnili tudi na sedanjega župana, vendar nam ni znano, kako zadeve stojijo. Nismo še dobili nobenega odgovora.«
Cene zemljišč naj bi bila previsoke
Primož Hedl, predsednik Krajevne skupnosti Bresternica-Gaj, je povedal, da se že več let z različnimi pobudami opozarjali, ki jih so jih naslovili na Terme Maribor, da so cene omenjenih zemljišč previsoke. »Glede na to, da tukaj ni več interesa za razvoj turizma z njihove strani, smo želeli, da lastniki zemljišča postanejo krajani oziroma Mestna občina Maribor. Gre namreč med drugim tudi za zaščiteno območje krajinskega parka Natura 2000. O tem smo seznanili že prejšnjega župana Andreja Fištravca, ki je sicer kazal velik interes po ureditvi zadev, zato smo se s pobudami obrnili tudi na sedanjega župana, vendar nam ni znano, kako zadeve stojijo. Nismo še dobili nobenega odgovora,« je pojasnil Hedl in dodal, kolikor mu je znano ter je zasledil iz medijev, da to območje naj ne bi bilo predmet pogajanj med Termami Maribor in zdajšnjo mestno upravo.
Pričakujejo ustrezno zaščito območja
Obstajala je tudi svetniška pobuda, da bi uredili povezavo z akvarijem-terarijem, glede na to, da je v bližini avtobusno postajališče, urejene so avtobusne povezave. »Po obisku gostov v akvariju-terariju bi lahko razširili ponudbo. Zamislili smo si, da bi lahko tukaj uredili kakšno novo tržno dejavnost. Obnovili bi lahko, denimo, igrišče za mini golf, uredili bi lahko manjši motorik park, tudi manjši kamp, saj smo prepričani, da ‘takšen objekt’ lahko vzdržuje samega sebe,« je razložil Hedl.
Primož Hedl: »Ne bi želeli, da nekdo tukaj zgradi hišo in okrog postavi ograjo.«
Ustrezna zaščita zemljišče iz naravovarstvenega in kulturnega vidika
V krajevni skupnosti si odkupno ceno zemljišča zamišljajo kot normalno tržno ceno. »Terme so prodajno ceno imele previsoko, to nam je pritrdil tudi nekdanji direktor. Poleg tega je gradnja na 40.000 kvadratnih metrov zemljišča dovoljena le na delu, kjer bil motel, medtem ko je potrebno območje tudi vzdrževati po regulativah, ki jih določa krajinski park Natura 2000,« je poudaril Hedl in nadaljeval, da verjame, da občina denarja za nakup zemljišča nima, vendar bi lahko v dolgoročni strategiji, tudi v sodelovanju z tukajšnjimi poslanci in ministrstvi, to zemljišče iz naravovarstvenega in kulturnega vidika ustrezno zaščitili. »Ne bi želeli, da nekdo tukaj zgradi hišo in okrog postavi ograjo. To bi bilo slabo za vse, prav tako je tudi iluzorno pričakovati, da bo nekdo na nakup namenil milijon evrov ,« je dejal Hedl. Od veslaškega kluba proti Sidru ob Dravi so pričeli urejati pešpot, kar bi bila lahko po njegovem celovita zasnova. »Lahko ponudimo več kot kdorkoli drugi,« je poudaril Hedl in sklenil, da obenem tudi razume Terme Maribor, ki jim to območje prinaša več stroškov kot prihodkov, saj območje čistijo ter zanj skrbijo. Novinarska vprašanja v zvezi s prodajo zemljišč v Bresternici smo posredovali tudi na Terme Maribor, a na njihove odgovore še čakamo.
Posamezniki za ohranitev turizma in rekreacije
Robert Kramberger, ki ima gostinski lokal v sklopu tamkajšnjega veslaškega kluba, je dejal, da si želi ureditve območja, ki bi bilo zanimivo za ljudi in bi jih privabljalo. »Tako kot je bilo nekoč, ko so se lahko zabavali, denimo, ob igranju mini golfa. Lahko bi uredili manjši kamp, saj se tukaj ustavlja veliko turistov, ki tudi z bivalniki iščejo ustrezna mesta za parkiranje, da bi se lahko ustavili in počitnikovali. Kar naprej nas obiskujejo posamezniki in sprašujejo, ali je še je tukaj kamp. Veliko jih prenoči na parkirišču pred veslaškim klubom,« je pojasnil Kramberger. Dodal je, da jih je obiskala celo skupina motoristov in jih vprašala, ali lahko prespijo na naši terasi. »Turistov je veliko, zato nimam ničesar proti prodaji, ampak nekomu, ki bi območje uredil v smeri turistično-rekreativnega centra in ne tistemu, ki bi tukaj postavljal hiše ali kaj podobnega. Sam sem domačin in vem, kako je bilo tukaj in kaj se je dogajalo. Delal sem tudi v motelu, pomagal sem kot študent v recepciji, bil sem didžej,« je sklenil Kramberger
Dušan Jurše, glavni trener Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor s sedežem v Brestrnici pa se spominja, da je bilo območje že od nekdaj namenjeno športu in rekreaciji, kasneje, ko so zgradili še motel, se je vse skupaj razširilo v gostinsko-rekreativno območje. »Pri gradnji našega objekta smo razmišljali dvosmerno, tudi o tem, ali bi lahko deloval samostojno in je dolgoročno večinsko samooskrben. Ugotovili smo, da samo veslanje, ki ga gojimo, težko zagotovi potreben denar za objekt in veslaški center,« je razložil Jurše in dodal, da v Mariboru že več kot 15 neprekinjeno deluje slovenska reprezentanca, tukaj gostuje še veliko tujih (Hrvati, Kanadčani, Srbi). »Namembnost mora ostati tako kot je zapisana v dokumentih in Nature 2000, da je tukaj športno-rekreacijski center, ki se ukvarja z edino olimpijsko disciplino na Dravi,« je poudaril Jurše.
