Ljudje smo s posegi v naravo slednjo že precej uničili, kar ima za posledico izginotje številnih živalskih vrst. Njihova prisotnost ali odsotnost je pomemben pokazatelj stanja okolja. Med takšne vrste spadajo tudi kačji pastirji, ki so zaradi plenilskega načina prehranjevanja dokaj enostavne določljivosti in mobilnosti pomembni pokazatelji stanja vodnih okolij. Na zmanjševanje njihove populacije lahko vplivajo različni dejavniki, kot so onesnaženje, posegi v vodotok, spreminjanje mlak v ribnike, črpanje vode, reguliranje in izliv nevarnih snovi. Kačji pastirji so plenilci, zato je njihova vloga v ekosistemu vzdrževanje populacije manjšega plena. Za odrasle kačje pastirje plen predstavljajo manjše leteče žuželke, kot so muhe in komarji, za ličinke pa so to druge ličinke in manjši organizmi, ki živijo v vodi. Ob tem moramo dodati, da so kačji pastirji tudi sami plen večjih plenilcev, kot so dvoživke in ribe (slednje lovijo predvsem ličinke) ter ptice.

Na področju Mestne občine Maribor (MOM) na 24 različnih lokacijah živi 33 vrst kačjih pastirjev. Po navedbah Mini atlasa kačjih pastirjev Maribora iz leta 2018 sta na tem območju najpogostejši vrsti modri kresničar in veliki spremljevalec. Za njima sledita pasasti in modri bleščavec ter krvavordeči kamenjak. Nekoliko težje pa bomo našli bledo devo, ki živi ob ribnikih z rogozom ali trstiščem, in velikega studenčarja, čigar naravno okolje predstavljajo osenčeni potoki s peščeno podlago. Ob tem dodajmo, da je na področju MOM-a možno najti tudi 6 vrst, ki spadajo med ogrožene. Največ vrst kačjih pastirjev najdemo v mlakah pod Pekrsko gorco, ki mu sledi območje pri Treh ribnikih ter ribnika ob rekreacijskem centru Globoček in cesti v Vinarje. Poleg navedenih pa lahko še izpostavimo predvsem območje Slivniških ribnikov, kjer je veliko raznolikega rastlinja in najdemo kar 21 vrst omenjene žuželke.

Na področju MOM-a možno najti tudi 6 vrst, ki spadajo med ogrožene. Največ vrst kačjih pastirjev najdemo v mlakah pod Pekrsko gorco, ki mu sledi območje pri Treh ribnikih ter ribnika ob rekreacijskem centru Globoček in cesti v Vinarje.

Enkratni popis premalo za znanstvene ugotovitve

Po besedah Slovenskega odonotaloškega društva, ki preučuje populacijo kačjih pastirjev v Sloveniji, se na območju Maribora ne izvaja redni monitoring, na podlagi katerega bi lahko spremljali gibanje populacij te izjemno pomembne skupine žuželk. Tako pristojne institucije kot nevladne organizacije namreč izvajajo popis kačjih pastirjev zgolj v okviru posameznih projektov, in ne sistematično. Takšen popis je konec avgusta na nabrežju Radvanjskega potoka v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom izvedla Iniciativa mestni zbor. Popis je potekal v okviru projekta revitalizacije nabrežja omenjenega potoka in je zgolj eden izmed serije dogodkov, ki se bodo odvili znotraj tega projekta. Poleg kačjih pastirjev so naredili še popis ptic, netopirjev in nevretenčarjev.

»Kačjim pastirjem najbolj ustrezajo čim bolj raznoliki habitati. Cilj projekta je izboljšati bivanjsko okolje za določene vrste kačjih pastirjev, kar je tudi eden izmed glavnih razlogov, da smo se mu pridružili. Seveda pa z enim popisom ni mogoče ugotoviti ničesar drugega kot zgolj trenutno stanje. Za podrobnejše spremljanje je potrebno narediti več podobnih popisov skozi daljše časovno obdobje,« je dejala Nina Erbida iz Slovenskega odonatološkega društva. Poleg omenjenega društva v projektu sodelujejo še Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev ter Društvo študentov naravoslovja.

Drevesa kot naravni filter v primeru onesnaženja

»Projekt smo prijavili na razpisu Podnebnega programa Mreže za prostor, katere poslanstvo je podpiranje neposrednih rešitev na področju problematike podnebnih sprememb. Prve projektne aktivnosti, namenjene ozaveščanju o pomenu tematike, smo izvedli v poletnih mesecih letošnjega leta. K sodelovanju smo povabili društva in nevladne organizacije, ki delujejo na področju naravoslovja in varstva narave,« je uvodoma dejal Klemen Kamenik iz Organizacije za participatorno družbo.

Zanimalo nas je, zakaj je revitalizacija nabrežja vodotokov tako pomembna. »Pasovi dreves in grmovnic ob vodotokih opravljajo številne pomembne funkcije. Z zasenčenjem blažijo temperaturna nihanja v vodotoku in njegovi okolici ter vzdržujejo stabilno raven kisika v vodi, ki je vitalnega pomena za rastlinski in živalski svet, vezan na vodni ekosistem. Pas obrežne vegetacije vodotokov, ki tečejo skozi kmetijsko krajino, preprečuje izpiranje hranil iz okoliških njiv, saj gost preplet korenin dreves in grmov, izpirajoča se hranila prestreže in počrpa, še preden le-ta vstopijo v stik z vodo, s čimer preprečujejo evtrofikacijo (proces večanja količine biomase v vodi op. a.) in onesnaženje vodotokov s pretiranim vnosom hranil. Drevesa pa s koreninami segajo v vodo in iz nje črpajo organske in anorganske snovi ter na ta način delujejo tudi kot naravni filter v primeru onesnaženja. Obenem pa ti pasovi predstavljajo tudi življenjsko okolje za številne rastlinske in živalske vrste,« je o pomenu projekta povedal Kamenik.

Na naše vprašanje, ali v prihodnje nameravajo izvesti še kakšne aktivnosti, je Kamenik odgovoril: »V novembru bo na odseku Radvanjskega potoka izvedena prostovoljna delovna akcija, v okviru katere bomo na obrežnem pasu zasadili drevesno in grmovno vegetacijo. Pri zasaditvi bomo izbrali avtohtone, rastišču primerne vrste, ki se najpogosteje pojavljajo v pasovih ob vodotokih, kot so npr. bela vrba, jelša, trepetlika, brogovita in trdoleska, sama zasaditev pa bo izvedena na način, da bo v čim večji meri posnemala naravno strukturo obrežne vegetacije.  Kot je bilo že rečeno, bo zasaditev izvedena v okviru prostovoljne delovne akcije, ki skozi izmenjavo znanja, izkušenj in mnenj ponuja priložnost približati tematiko širši javnosti skozi neposredno akcijo na terenu.«

Revitalizacije potrebna tudi Pekrski in Stražunski potok ter nabrežje reke Drave

Zanimalo nas je, katera obrežja potokov bi v mariborski občini še potrebovala podobno revitalizacijo. »Eden od zelo pričakovanih renaturacijskih projektov na mariborskem območju je vsekakor Pekrski potok. Na natečaju izbrana projektna ideja predvideva poleg umestitve parka ob potoku, tudi celostno renaturacijo (vzpostavitev prvotnih naravnih značilnosti op. a.) struge potoka. Na njegovem nabrežju bomo nato vzpostavili pas drevnine. Revitalizacijo in tudi siceršnje ureditve problematike onesnaženja bi gotovo potreboval tudi Stražunski potok. Tudi brežine reke Drave, ki teče skozi mesto, bi lahko bile ozelenjene z drevjem,« je za Maribor24 dejal Kamenik.

Projekt je vreden 5000 evrov, ob njegovem koncu pa bo na lokaciji zasaditve (ob Radvanjskem potoku) postavljena tudi informativno-izobraževalna tabla, na kateri bodo mimoidočim sprehajalcem predstavljeni razlogi in pomen projektnih aktivnosti. Projekt se bo zaključil konec novembra.