Prve ideje o izkoriščanju reke Drave za pridobivanje električne energije so se pojavile že v začetku 20. stoletja. Tedanja avstrijska vlada je prva pokazala zanimanje za izgradnjo elektrarne zaradi želje po elektrifikaciji železnice. Vendar so vladni projekti ostali še v fazi načrtov, nam je pojasnila Simona Tripkovič, direktorica Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Kljub nasprotovanju gradnje s strani nekaterih je večina gospodarstvenikov sprejela sklep o izgradnji, saj naj bi le ta v svoje območje pritegnila mnogo gospodarskih podjetij kar bi zelo dobro vplivali na razvoj gospodarstva.
Foto: Kamra.si.
Tovarna v Rušah je spodbudila gradnjo hidroelektrarne
Že med 1. svetovno vojno je vojno ministrstvo na Dunaju odločilo, da je treba tudi na slovenskih tleh zgraditi več objektov vojne industrije. Tako so ustanovili tovarno za proizvodnjo karbida in dušika v Rušah, ki so od Fale oddaljene le 4,5 km. Za obratovanje tako velike tovarne je bilo potrebne veliko električne energije. “Zato je s to odločitvijo gradnja HE Fala dobila nov zagon saj so na gradbišče pošiljali vojne ujetnike pa tudi do materiala so lažje prišli. Za napajanje tovarne v Rušah so morali urediti samostojno stikališče, saj je bila tovarna v zagonu njen daleč največji porabnik elektrike.”
Foto: Kamra.si.
S koncem 1. svetovne vojne in porazom centralnih sil ter razpadom Avstro-Ogrske so bili prekinjeni tudi prvotni načrti investitorjev o prvotni smeri elektrifikacije v graški industrijski bazen. Tako je morala HE Fala smer elektrifikacije usmeriti proti Mariboru, ki je s tem postal potencialno največji odjemalec električne energije.
Mestno električno omrežje je bilo na falski tok priključeno 2. oktobra 1920
“Hkrati z načrti o izgradnji HE Fala so bili izdelani tudi načrti za kasnejšo elektrifikacijo. Tukaj je bila povezava z Mariborom drugotnega pomena. Vendar so se zaradi spremembe mej po koncu 1. svetovne vojne ti načrti spremenili,” pojasnjuje direktorica.
Ker je tovarna v Rušah izdatno pomagala pri izgradnji elektrarne je bil prvi daljnovod zgrajen prav proti tej tovarni, ki ji je elektrarna dobavljala električno energijo po zelo ugodnih cenah in od nje ni bilo velikega dobička. “V tem času se je Mariborska občina pospešeno pripravljala na dobavo električne energije s HE Fala. Že leta 1915 si je pridobila koncesijo za izgradnjo električnega omrežja s transformatorji in drugimi napravami.”
V ta namen je bilo leta 1918 ustanovljeno Mestno električno podjetje. Prvi provizorični daljnovod z napetostjo 10 kV je bil zgrajen leta 1919 na relaciji Fala – Maribor v dolžini 16 km. Na ta daljnovod sta se istega leta priključili železniška delavnica in kurilnica z železniško postajo na Studencih. Mestno električno omrežje je bilo na falski tok priključeno z 22 transformatorskimi postajami, 2. oktobra 1920. Mesto je takrat dobilo električno razsvetljavo.
Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, ki sta dobili javno električno razsvetljavo.
Prvo podeželsko naselje z električnim tokom je bila Fala na levem bregu reke Drave. Leta 1922 so zgradili provizorični vod Maribor – Ptuj. Prva etapa falske širitve se je zaključila z izgradnjo razvejanega omrežja daljnovodov proti vzhodu do Varaždina, severovzhodu do Murske Sobote in proti jugu do Trbovelj.
Mobilizacija zaradi vojne je ovirala gradnjo
Prva svetovna vojna pa je izgradnji povzročila veliko nevšečnosti, saj je mobilizacija poleti 1914 zelo zdesetkala število delavcev na gradbišču. V tistem trenutku pa ni bilo mogoče najti nadomestnih delavcev zaradi tega so morali dela za nekaj časa prekiniti. Poleg pomanjkanja delavcev je pričelo primanjkovati tudi hrane. Zaradi potreb vojne industrije je bilo težko pridobiti potreben gradbeni material.
Foto: Kamra.si.
Gradnja je bila zelo težavna in je pomenila izjemen gradbeno-tehnični dosežek
Še preden so pričeli z resnejšimi deli na reki Dravi, so po vsej strugi napravili diamantna vrtanja, ki so pokazala kako trdna je skala, na katero bi pritrdili temelje. Zaradi močnega toka reke Drave in takratnih gradbenih zmožnosti je bila gradnja izredno zahtevna in je tako predstavljala mnogo izzivov hkrati pa je pomenila izjemen gradbeno-tehnični dosežek.
Z gradnjo hidroelektrarne Fala se niso strinjali splavarji in lesna industrija, saj je bila Drava ključ za njihovo preživetje. Na koncu je vendarle obveljala odločitev o gradnji.
Kot je bila HE Fala za takratni čas edinstven gradbeni izziv, je zahtevala tudi edinstvene tehnične rešitve: zapornice v petih pretočnih poljih so bile dvojne, temeljne zapornice so bile visoke 11 m in so se gibale po stranskih utorih na posebnih kolutnih vozičkih, zgornje zapornice so se gibale na vgrajenih kolutih na posebnih tračnicah, zgornje zapornice so se lahko popolnoma spustile in je voda v slapu tekla čez zapornice, spodnje zapornice so se dvignile le ob visoki vodi in čiščenju usedlin. Pri gradnji zapornic so morali upoštevati možnost zamrznitve reke pozimi, elektrarno so morali opremiti s sedmimi Francisovimi turbinami, od katerih je vsaka imela po dve zapornici in dve vtočni komori, turbinski iztoki so morali biti napeljani pod zgradbo, kanal je moral biti zavarovan s pomolom proti valovom.
Obletnici posvečena tudi razstava ob pločniku
Razstavo so pripravili Pokrajinski arhiv Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor. “Strokovno pomoč nam je pri pripravi razstave nudil mag. Gregor Novak. Razstavo smo postavili zaradi tega, ker letos mineva 110 let od pričetka gradnje HE Fala, ker Pokrajinski arhiv Maribor praznuje 90 let in Muzej narodne osvoboditve Maribor 65 let delovanja,” pojasnjuje Tripkovič.
Z razstavo so tako obeležili pomembne obletnice. Hkrati pa so na ogled postavili številno fotografsko gradivo, ki v veliki meri do sedaj še ni bilo objavljeno. Razstava, ki je postavljena na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor bo na voljo vsaj do konca meseca oktobra 2023.
