Veleblagovnico so odprli leta 1963 in je veljala za eno najsodobnejših v takratni Jugoslaviji. Bila je zgrajena kot nova poslovna stavba na Partizanski cesti 3, na prostoru nekdanjega gostišča Union ob istoimenski dvorani. Kupcem so v dveh etažah prvič ponudili tekstilne izdelke na samoizbirni način, kot prvi v državi pa so uvedli neprekinjen delovni čas. Bila je pravi zgled tekstilne trgovine.
Vir: Večer
Ustanovljena je bila kot prodajni servis v okviru Poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije Slovenije, predvsem z namenom drobne prodaje blaga v lastni prodajni organizaciji.
Predstavljala je razkošnost, saj se je prodajna površina razprostirala na približno dva tisoč kvadratnih metrih. Ko so jo odprli, so se prodajne površine trgovin v Mariboru povečale za kar dobrih 40 odstotkov. Poleg tega, pa je Modna hiša imela še eno posebnost takratnega časa, in sicer krojaško delavnico, v kateri so kupcem oblačila po potrebi tudi popravili, skrajšali in podobno. Šivali so tudi posteljnino in zavese.
Ponudba tekstilnega blaga je bila zdaleč največja
Pogovarjala sem se z Borisom Avberškom, ki je v Modni hiši delal od leta 1974 pa do 1985. Ko je začel, je bil star 15 let, saj je tam leto in pol opravljal obvezno prakso trgovca, nato pa se zaposlil. “Trgovina Modna hiša je delovala na principu, da si pristopil k stranki. Učili so nas, da ne smeš iti do stranke in jo vprašati koliko ima konfekcijsko številko, ampak si jo moral oceniti sam,” pojasnjuje Avberšek in dodaja, da je bistveno predvsem to, da ko stranka pride v trgovino dobi občutek, da je bila s strani trgovca opažena in da se le-ta zaveda njene prisotnosti. “Tudi odnosi med kolektivom in strankami so bili zelo dobri, ljudje so radi prihajali, ker so bile tudi lepo postreženi,” dodaja Avberšek. Zelo dosti so prodali, saj so imeli ogromno strank, veliko jih je bilo tudi stalnih.
“Delal sem na oddelku s športno opremo, med drugim smo prodajali tudi kombinezone in pancarje, skatka vse od obačil in obutve,” pravi Avberšek.
V času ko sem še delal v Modni hiši, je tam delalo 200 ljudi, od tega je bilo 30-40 učencev (testiranje pred delom), ostalo pa bili zaposleni.
Pravi, da nekoč niso imeli toliko trgovin s tekstilom kot jih imamo danes oziroma na sploh ni bilo toliko trgovin, zato je tako Mariborčanom kot ljudem iz bližnje okolice in tudi tujcem Modna hiša ogromno pomenila in tudi izbira ponudbe tekstilne blaga, spodnjega perila je bila v Modni hiši zdaleč največja. “Niti Merkur, niti Kvik nista imela takšne ponudbe oziroma izbire,” še dodaja Avberšek.
Takšnih izložb nisi videl nikjer v Mariboru
Izložbe veleblagovnice so bile ene najlepših izložb v Mariboru, njihovo urejenost so skrbno negovali njeni izložbeni aranžerji, katerih delo se je znašlo tudi v ameriški reviji. “Izložbe so bile resnično vrhunske. Bile so ene najlepših v Mariboru in prejemale so tudi nagrade,” dodaja Avberšek.
Izložba zagotovo daje neki videz oziroma je to tudi ogledalo trgovine. V kolikor je izložba lepa in pritegne tvojo pozornost, bo po vsej verjetnosti tudi trgovina urejena.
Že od vsega začetka so v Modni hiši imeli tudi modne revije, ki so se odvijale vsako pomlad in vsako jesen ob četrtkih. Na njih so prikazali vse najnovejše kolekcije prihajajoče sezone. Modne revije so jih dvignile v sam vrh tekstilne ponudbe v Sloveniji, celo v Jugoslaviji. “V prvem nadstropju pred žensko konfekcijo se je postavil oder, prišle so tudi manekenke in manekeni. Na modne revije je vedno prišlo ogromno ljudi in bile so res dobro obiskane,” pojasnjuje Avberšek. Zadnja modna revija se je odvila leta 2014.
V Modni hiši niso prodajali poceni oblačil, so pa imeli veliko znižanj. “Ko smo imeli znižanja, sta dva spodaj odpirala vrata in ko sta jih odprla, sta se morala nemudoma umakniti, ker so te ljudje drugače pohodli. To je bila res ogromna gneča, ljudje so si oblačila pomerjali kar sredi trgovine, ker smo imeli le 6 ali 7 garderob,” še dodaja Avberšek.
Na začetku so ponudbo Modne hiše predstavljali najboljši izdelki slovenskih in hrvaških proizvajalcev. “Spomnim se, da smo na moški konfekciji imeli blagovne znamke kot so Mura, RIO Rijeka, Labod, Slavonija Osijek in druge,” pravi Avberšek. V njej se je tudi veliko dogajalo, saj so poleg modnih revij in lepih oziroma posebnih izložb, v Modni hiši prirejali še razstave, nagradne igre ter ponujali modno svetovanje.
Magnet za številne kupce
Leta 1970 (7 let po odprtju) so blagovnico tudi prvič prenovili. Modna hiša je takrat prva v Mariboru imela tekoče stopnice in klimatsko napravo. Tekoče stopnice so tako povezovale pritličje in nadstropje. Spodaj je bila tudi klet, kjer je včasih bila trgovina Emona in pa kavarna. V tem času pa je Modna hiša postala tudi sinonim za prodajo oziroma ponudbo kvalitetnih oblačil, metražnega blaga in tekstila za gospodinjstvo ter opremo doma.
Izdelke so poleg Mariborčanov kupovali številni tranzitni potniki in tujci. “Pri nas je kupovala vojska, sezonski delavci, mi sami, Mariborčani, tujci in funkcionarji, saj smo imeli prestižne obleke,” pojasnjuje Avberšek.
Obratovalni čas Modne hiše je bil od ponedeljka (odprti do 19.30) do sobote (odprti do 1), nedelje so bile zaprte. Imeli so dve izmeni, dopoldansko in popoldansko.
Sama ne bom nikoli pozabila stropa nad tekočimi stopnicami v Modni hiši. Kot otroku mi je bilo to nekaj najbolj fascinantnega, vsakič ko sva se tja odpravili z mamo sem pogledovala proti njemu. Imela sem občutek kot da gledam v zvezdnato nebo. No, točno ta strop oziroma te majhne lučke, so po besedah Avberška čistili vsako soboto po delavniku in v nedeljo, ko so bili zaprti. Imeli so prav čistilne akcije, v katerih so sodelovali vsi zaposleni.
Nastopile so težave: zaprli so zgornje nadstropje
Leto pred zaprtjem so ljudje lahko že bili deležni težav, saj so v Modni hiši zaprli zgornje nadstropje prodajalne. V dnevih pred zaprtjem so se odvile razprodaje zalog z do 70 odstotnimi popusti. Z zmanjšanjem prodajne površine so želeli sicer bolje izkoristiti pritlični prostor in izboljšati prodajne rezultate, pa tudi ves čas so se trudili z raznimi akcijami privabiti kupce in dati Modni hiši veličino, ki jo je »uživala« nekoč. Pripravljali so torej nočne nakupe, akcije in velike popuste, a nič od tega ni pomagalo v boju za obstanek.
Modna hiša je spadala pod blagovno znamko Modiana, ki jo zdaj lastniško obvladuje družba Montecristo SL, ta pa je v večinski lasti ciprskega podjetja Conte Montecristo Holdings LTD iz Nikozije. Tik pred zaprtjem smo se tudi pogovarjali s kadrovsko službo Montecrista SL, kjer so povedali, da so se ravno za zaprtje odločili zaradi slabih poslovnih rezultatov, po raznih simulacijah in testih. Zagotovili so tudi, da so se z vsemi zaposlenimi pogovorili, izpolnili vse zakonske obveznosti in pravice ter poskrbeli tudi za zaščitene kategorije zaposlenih, med katere sodijo nosečnice in starši, invalidi ter starejši delavci. Pred Montecristom je Modiano obvladoval Mercator.
Poslovni prostor Modne hiše je v lasti nekdanjega lastnika veleblagovnice Mercatorja, ki bo oziroma naj bi tukaj odprl svojo prodajalno. Modiana pa se bo posvetila svoji preostali mariborski trgovini v Mercator centru Tabor.
Ni bila edina veleblagovnica v Mariboru, a zaprla se je kot zadnja
Mariborska Modna hiša je svoja vrata zaprla leta 2020. Število kupcev je v zadnjih letih občutno upadlo, zadnji lastnik pa tudi ni več videl smisla v nadaljnjem razvijanju same trgovine. Prav tako je v zadnjih letih tam delalo le še 10 zaposlenih, nekoč pa 200 ljudi. S tem se je tako končala zgodba veleblagovnice, ki je pred 60 leti odprla svoja vrata kot ena najmodernejših v nekdanji skupni državi.
“Skozi leta se je v okviru Modne hiše spremenilo predvsem to, da je veliko teh blagovnih znamk, ki smo jih prodajali, propadlo. Tudi tekstila je danes ogromno, cel kup. Včasih ni bilo toliko ponudbe, danes pa je ta eksplodirala,” pojasnjuje Avberšek.
Nam, nekoliko starejšim Mariborčanom, je Modna hiša ogromno pomenila in veliko spominov imamo nanjo. Vsaj prostor ne bi smel ostati tako zanemarjen oziroma prazen. Nek pečat je Modna hiša zagotovo pustila, pravi Avberšek.
