Ob koncu leta 2022 so Lekarne Maribor obeležile 60 let delovanja. Konec leta 2021 je Lekarnam Maribor uspelo postaviti še en mejnik v delovanju zavoda, s sprejetjem novega Odloka o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor so razširili ustanoviteljstvo iz šestih na enajst občin in tako tudi ta del uskladili z veljavno lekarniško zakonodajo. Na čelu zavoda pa je Albin Turk, po izobrazbi sicer ekonomist, ki mariborske lekarne uspešno vodi že desetletje.

Vir: Lekarne Maribor

Lekarne Maribor so praznovale častitljivih 60 let. Kaj je zaznamovalo preteklo obdobje? Čemu pripisujete uspeh, ki traja že šest desetletij?

Kot rojstni dan današnjih Lekarn Maribor štejemo 28. december 1962, ko so župani takratnih mariborskih občin Center, Tabor in Tezno podpisali odločbo o ustanovitvi enotnega Zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne s sedežem v Tkalskem prehodu 2, v okviru katerega se je združilo takratnih sedem lekarn (Tabor, Studenci, Tezno Center, Glavni trg, Pri gradu in Melje).
Danes, po 60 letih od ustanovitve, Lekarne Maribor združujejo dvajset lekarniških enot, ustanoviteljstvo pa se je decembra 2021 z novim Odlokom o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Mariborske lekarne Maribor razširilo iz šest občin na enajst. Tako so poleg občin Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hoče-Slivnica in Rače-Fram v ustanoviteljstvo zavoda vstopile še občine Lenart, Šentilj, Ruše, Lovrenc na Pohorju in Sveta Ana, predvidena je širitev še na občino Trnovska vas in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
V zadnjem desetletju delovanja med leti 2013 – 2022, v času mojega mandata smo odprli novo lekarno v Šentilju, novo lekarno v Sladkem vrhu, razširili, povsem prenovili in avtomatizirali smo našo največjo lekarno Tabor, prenovili še šest obstoječih lekarn (Nova vas, Tezno, Ruše, Pobrežje, Betnava in Qlandia)
Investicije v tem obdobju, v odprtje novih lekarn, v obnove, v posodobitev opreme, so znašale šest milijonov evrov, vse iz lastnih sredstev.

Ob vseh teh investicijah pa je še večji vložek Lekarn Maribor v okolje v katerem delujemo, v obliki presežkov, ki jih lekarne izplačujemo v proračune občin ustanoviteljic. V obdobju 2013-2022 smo izplačali kar 11 milijonov evrov presežka in s tem lokalni skupnosti omogočili dodatna vlaganja v zdravstveno dejavnost in s tem tudi občanom omogočili kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo.

Visoko strokovno znanje vseh zaposlenih v Lekarnah Maribor, njihova predanost poslanstvu in skrb za zdravje ljudi je gonilo našega razvoja in temelj zaupanja pacientov že vseh 60 let.

Vir: Lekarne Maribor

V mariborskih lekarnah ste funkcijo prevzeli leta 2013. V kakšnem stanju je bil zavod ob vašem nastopu funkcije? Kako po skoraj desetletju ocenjujete svoj doprinos lekarnam?

Leta 2013 me je takratno vodstvo Občine Maribor povabilo k sodelovanju pri reševanju problematike v podjetju Marifarm, ki je bil v 100% lasti Lekarn Maribor.
Lekarne Maribor so bile že ob mojem nastopu funkcije v dobrem stanju. Problematična je bila hčerinska družba Marifarm, ki je že od samega začetka poslovala z izgubo in ta se je z leti samo večala, vedno večji je bil pritisk s strani banke, ki je zahtevala vračilo kreditov od podjetja in dokapitalizacijo od ustanoviteljev.
Takrat je bil v lasti Lekarn Maribor tudi Farmadent, tako so bile Lekarne 100% lastnik obeh podjetij, lastniki oz. ustanovitelji Lekarn Maribor pa je bilo 6 občin, med katerimi je imela Občina Maribor večinski delež.
Zaradi lažjega vodenja in pregleda nad poslovanjem celotne skupine (Lekarne Maribor, Farmadent in Marifarm) sem bil imenovan za direktorja Lekarn Maribor, kasneje še za direktorja Marifarma in prokurista v Farmadentu. Sklep sveta ustanoviteljev Lekarn Maribor o mojem imenovanju je imel samo nekaj točk s fokusom na razrešitev problematike družbe Marifarm, konsolidacija poslovanja v družbi Farmadent, racionalizacija poslovanja in povečanje donosnosti skupine ter uskladitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda z zakonodajo.
Res je bilo zapisano v nekaj točkah, a bilo je potrebnih nekaj let, da nam je z ekipo uspelo vse to realizirati. Dejstvo je, da je bil za takšno nalogo potreben tudi kompetenten Svet zavoda, ki je zaupal vodstvu zavoda.

V preteklem obdobju smo bili priča epidemiji covid-19, ki je močno zaznamovala naša življenja. Kako je vplivala na poslovanje mariborskih lekarn?

V Lekarnah Maribor smo že v prvem valu epidemije, pomladi 2020 sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito pred koronavirusom. Na izdajna mesta v lekarnah smo namestili zaščitna stekla, uvedli razkuževanje in zaščitne maske, tako smo zaščitili zaposlene in zagotovili varnost za naše uporabnike. Vse to v cilju zagotoviti nemoteno delovanje naših lekarn ves čas trajanja epidemije. Lekarn niti v času najhujše epidemiološke situacije in odsotnosti zaposlenih nismo zapirali. Prav tako nismo ukinili dežurstva, tako da smo bili za naše uporabnike na voljo sedem dni v tednu, 24 ur na dan. Za uporabnike so v lekarnah že od začetka epidemije bile na voljo zaščitne maske in razkužila in hitri antigenski testi za samotestiranje, z njimi smo oskrbovali tudi šolarje, dijake in študente. Izdajali smo tudi evropska covidna potrdila.

V preteklih letih ste letno beležili dobiček, se ta trend rasti nadaljuje?  Čemu pripisujete ta uspeh?

Poslovanje Lekarn Maribor je konstantno vsa leta dobro, ni se še zgodilo, da bi poslovale z izgubo. Presežek prihodkov nad odhodki že nekaj let beleži trend rasti. Naj pa na tem mestu poudarim, da presežki oz. dobički v lekarnah niso rezultat prodaje zdravil, saj le ta niso maržno blago, katerih ceno bi lahko kreirale lekarne. Presežki so rezultat dobrega dela na področju prodaje tržnega blaga, kot so prehranska dopolnila, kozmetika, razni medicinsko tehnični pripomočki in tudi rezultat storitev, ki jih lekarne nudijo svojim uporabnikom. In ti presežki so edini vir naših investicij, vlaganj v nove lekarne, v posodobitve lekarn, vlaganj v kadre, torej vračanje presežkov nazaj v lekarniško in zdravstveno dejavnost v dobro vseh naših uporabnikov.
V prvi vrsti gredo vse zasluge za te rezultate strokovnemu in predanemu delu vseh zaposlenih v Lekarnah Maribor, vse ostalo so še samo delčki v mozaiku te uspešne zgodbe.

Kam boste sredstva vložili? Bo dobiček šel v roke občin ustanoviteljic?

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga ustvari javni zavod se v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti namenja za solventno in likvidno poslovanje javnega zavoda, investicije v prostor in opremo lekarn, razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev, preostanek presežka pa se po sklepu Sveta zavoda nakaže občinam ustanoviteljicam javnega zavoda, ki ta sredstva uporabijo izključno za izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Tako se je razporejal presežek preteklih let in tako se bo tudi v bodoče.

Kakšen vpliv imajo sicer ustanovitelji na investicije?

Vodstvo zavoda pripravi Program dela in finančni načrt s planom investicij, ki ga predlaga v sprejem Svetu zavoda. K planu investicij mora podati soglasje še Svet ustanoviteljev. Lahko povem, da ustanovitelji podpirajo razvoj lekarn, kot sem že omenil, smo v Lekarnah Maribor v času mojega mandata izvedli za skoraj šest milijonov evrov investicij neposredno v lekarne, samo v zadnjem letu za dva milijona evrov. Tudi ostali presežki, izplačani ustanoviteljicam, so šli za dodatna vlaganja v zdravstveno dejavnost, s čimer smo zagotovili kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo prebivalcem v občinah ustanoviteljicah Lekarn Maribor.

Lekarna bo tudi del nove zdravstvene postaje Magdalena. Bo tako tudi na Teznu?

Z investicijami bomo pospešeno nadaljevali tudi v tem in prihodnjem letu, v sklopu Zdravstvenega doma Adolfa Drolca, zdravstvena postaja Magdalena in zdravstvena postaja Tezno sta predvideni tudi novi lekarni. Zdravstvena postaja Magdalena in v njej lekarna, se že gradi, Zdravstvena postaja Tezno in lekarna v njej, pričetek je predviden v prihodnjem letu.
Prav tako je v letošnjem letu planirana otvoritev nove lekarniške enote v Slivnici, to je v Občini Hoče Slivnica, ki je naša ustanoviteljica.

Kje sicer še načrtujete nove enote? So tudi sicer v načrtu še kakšne nove investicije?

Ustanavljanje lekarniških enot Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Maribor je po Zakonu o lekarniški dejavnosti vezano na občine ustanoviteljice. S širitvijo ustanoviteljstva se širi tudi območje delovanja, tako načrtujemo še v letošnjem letu ustanovitev nove lekarne v Občini Lenart in lekarniške podružnice v Občini Sveta Ana
Kot sem že povedal, je širitev mreže lekarn vezana na širitev ustanoviteljstva, zaenkrat je po Odloku o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Maribor 11 občin ustanoviteljic, predvidena je širitev še na dve sosednji občini in gledano dolgoročno, v skladu z Odlokom in zakonodajo, ki ureja lekarniško dejavnost, bi naj imel zavod lekarniške enote v vseh občinah ustanoviteljicah.

Katere so največje potrebe lekarn?

Največja potreba lekarn je vsekakor kvaliteten kader, saj je visoko strokovno znanje vseh zaposlenih, njihova predanost poslanstvu in skrb za zdravje ljudi, gonilo razvoja Lekarn Maribor in temelj zaupanja pacientov.

Kakšna je sicer infrastruktura mariborskih lekarn?

Infrastruktura naših lekarn je zelo dobra, saj smo sposobni vršiti oskrbo naših pacientov 24 ur na dan, vse dni v tednu.

V prenovljeni lekarni na Taboru deluje tudi robot. Nameravate na tak način posodobiti tudi druge poslovalnice? Bo robot posledično na dolgi rok vplival na število delovnih mest?

Avtomatizirano skladišče oz. robot pomeni sodoben način shranjevanja in izdajanja zdravil v lekarni. Za lekarno pomeni prihranek prostora, saj lahko na manjši površini shraniš večjo količino zdravil.

Farmacevtskim strokovnim delavcem prihrani čas (zlaganje zdravil, iskanje zdravil po lekarni, odjava vsake škatlice zdravila, štetje ob inventuri), ki ga lahko namenijo za svetovanje pacientom. Tako z roboti ne bomo nadomestili farmacevtov, ampak bomo na ta način lahko pacientom namenili več časa, storitev bo še kvalitetnejša, pacienti pa bolj zadovoljni.

Je pa umeščanje robotiziranih skladišč v lekarniške enote odvisna od potreb posamezne lekarne oz. potreb uporabnikov te lekarne. Sigurno je to smiselno v lekarnah, kjer je poudarek predvsem na izdaji zdravil na recept.

Vir: Lekarne Maribor

Mariborske lekarne imajo na voljo serijo lastnih izdelkov, kot so Bebival, Marifit, Mariderm, Mariplant in podobno. Kako zagotavljate kakovost izdelkov? Kdo skrbi za proizvodnjo?

Vsi zaposleni v Lekarnah Maribor se zavedamo pomena in vrednosti naših blagovnih znamk, to so prepoznali tudi naši uporabniki, ki se po izdelke vračajo. Za razvoj in kakovost naših lastnih izdelkov skrbijo sodelavci v Službi za regulativo in farmacevtsko kakovost, tako da je kakovost izdelkov pod stalnim nadzorom in s tem zagotovljena varnost za uporabnike.

V nekaterih sosednjih občinah poslovalnic lekarn ni. Kaj je potrebno, da se to uredi?

V nekaterih občinah ustanoviteljicah Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Maribor ne opravljajo lekarniške dejavnosti, ampak le to opravlja zasebnik – koncesionar. To je zatečeno stanje, katerega je uzakonil Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), a verjamem, da bodo na dolgi rok Lekarne Maribor imele lekarniško enoto v vsaki občini ustanoviteljici.

Včasih je delovala veriga lekarn, v lasti lekarn pa sta bila tudi Farmadent in Marifarm. Marifarm je prodan, kakšna usoda čaka Farmadent?

Odgovor na to vprašanje pa boste morali poiskati pri lastnikih Farmadenta, saj je bilo v letu 2017 v skladu z ZLD-1 lastništvo iz Lekarn Maribor preneseno na občine ustanoviteljice.