Ko bo prenova Glavnega trga dokončana, bo na njem (lahko) šestinštirideset senčnikov. Skladnih senčnikov. Torej, vsi bodo enaki. In »pametni«, saj bodo elektrificirani, nudili bodo osvetlitev in gretje. Veliki bodo 4 krat 4 metre, razdalja med njimi pa bo 40 centimetrov. Tako je prejšnji teden sporočila in z aktualnimi vizualizacijami ponazorila mariborska občina, ko je pred medije stopil tudi podžupan Samo Peter Medved. Ampak vprašanj, ko gre za vsakodnevno rabo, je še vedno več kot odgovorov. Izkušnje pa kažejo, da ti pridejo, ko so dela že končana. In potem je, kar je.

Oktobra začeta dela v »dnevni sobi mesta« se kljub izrednim razmeram nadaljujejo, prenova na ploščadi trga naj bi bila končana v roku, torej do konca aprila, Koroška cesta pa do konca maja. Konzorcij podjetij, ki izvaja dela (Pomgrad, Nigrad, Komunala Slovenske gorice), je sicer že naslovil prošnjo za podaljšanje roka izvedbe del zavoljo upočasnjene dobave materialov in drugih storitev. Vrednost prenove naj bi tako za 400 tisoč evrov presegla 4,9 milijona evrov.

Foto: MOM

Kdo bo dežnike sploh plačal?

Vprašanj imajo gostinci na Glavnem trgu kljub finišu del še vedno precej. Neodgovorjenih vprašanj, ki so jim od jeseni da(ja)la občutek, da so pri obljubah in zagotovilih izviseli. In da se njihovega mnenja ne upošteva, ker da so predlagane arhitekturne rešitve iz leta 2010 še iz časa pred spremembo funkcionalnosti prostora. Povedano preprosto, nobenega od lokalov, ki zdaj pomagajo tvoriti vsebino in živelj na trgu, takrat na trgu še ni bilo. Glavni trg se je vmes spremenil.

Gostince skrbi že denimo omenjena skoraj polmetrska razdalja med dežniki: v vročih dneh bo pronicala svetloba, v mokrih bo padal dež. Tako bodo po njihovi oceni postali le sami sebi namen, povrhu pa bo taka postavitev terjala večjo kvadraturo najema vrta. Potem: bodo senčniki obenem tudi vodooporni dežniki? Tako kot še vedno ni povsem jasno, kakšen bo (če sploh) promet v Koroški ulici, saj bodo na občini o tem še razmislili, je podobno, ko gre za poizvedbe gostincev. Bodo lahko imeli zelenje kot doslej? Kaj je s taktilnimi potmi za slepe in slabovidne? Bodo možne klopi ob stenah?

Gostince skrbi že denimo omenjena skoraj polmetrska razdalja med dežniki: v vročih dneh bo pronicala svetloba, v mokrih bo padal dež. Tako bodo po njihovi oceni postali le sami sebi namen, povrhu pa bo taka postavitev terjala večjo kvadraturo najema vrta. Potem: bodo senčniki obenem tudi vodooporni dežniki? Tako kot še vedno ni povsem jasno, kakšen bo (če sploh) promet v Koroški ulici, saj bodo na občini o tem še razmislili, je podobno, ko gre za poizvedbe gostincev. Bodo lahko imeli zelenje kot doslej? Kaj je s taktilnimi potmi za slepe in slabovidne? Bodo možne klopi ob stenah? Na Maribor24 smo še pred uvedbo karantene, s katero so se zaprli tudi gostinski lokali, ugotovili, da gostinci ne vedo niti tega, kdo bo dežnike sploh plačal. Tega po naših informacijah še vedno ne vedo, govori se tudi o možnosti najema. Ker je Maribor eno nesrečno epizodo z dežniki že imel na osrednji tržnici, kjer se arhitekturna teorija dežnikov California ni najbolje razumela z vremensko prakso, smo raziskali, kakšna je situacija tokrat.

 

Občina: »Investitor, projektant in zavod enotni«

Na mariborsko občino smo že zgodaj marca naslovili konkretna vprašanja glede prenove, ampak po debelem mesecu dni, kar je Luka Slivnjak iz službe za odnose z javnostmi opravičil s svojo odsotnostjo (od 9. do 13. marca) in kriznim komuniciranjem zaradi koronavirusa, dobili odgovor ter tudi prve vizualizacije. Teh poprej niso videli niti gostinci, ko so dela že posegla v njihove najete vrtove. »Občina kot investitor, projektant in Zavod za varstvo kulturne dediščine smo enotni, da morajo biti senčniki na trgu skladni, saj bo tako dosežen koherenten videz trga. V ta namen se v tla vgrajujejo podzemni tulci za vstavljanje senčnikov, ki bodo opremljeni s priključkom za možnost osvetlitve in gretja v zimskem času.«

Dežnikom gostinci niso nasprotovali, saj so jih vsi že poprej imeli, ampak kmalu so se pojavile praktične in finančne dileme. Že med prvimi so vsaj izvedeli, da je fazni rok za dokončanje del že presežen.

Dežnikom gostinci niso nasprotovali, saj so jih vsi že poprej imeli, ampak kmalu so se pojavile praktične in finančne dileme. Že med prvimi so vsaj izvedeli, da je fazni rok za dokončanje del že presežen. Po prepričanju občine do komunikacijskih šumov sicer ni prihajalo. »MO Maribor skupaj s projektantom Alešem Žnidaršičem (Multiplan arhitekti d.o.o.) in izvajalcem del (Nigrad d.d.) skrbi za redno komunikacijo z lastniki oziroma najemniki stanovanj in poslovnih prostorov na Koroški cesti in Glavnem trgu. Občina je vse stanovalce in poslovne subjekte pred pričetkom del povabila na predstavitev poteka izvajanja del. Z gostinci na Glavnem trgu in Koroški cesti je občina opravila tudi posvetovalne sestanke in jim natančneje predstavila projektne rešitve. Naj povemo, da so se gostinci odzvali pozitivno in projekt podprli.«

Očitek o slabi komunikaciji ni na mestu

Da očitek o slabi komunikaciji ni na mestu, so na občini, kot smo razbrali iz odgovorov, posredovanih gostincem od podžupana Medveda, zapisali, ko so se ti obrnili sami nanjo: »Trditev, da komunikacija s strani odgovornih oseb ne obstaja, moram zavrniti. Vsi pristojni se vseskozi trudimo za dober nivo komunikacije.« So pa na občini razumeli zaskrbljenost »gleda nato, da se v prostor bistveno posega in da je običajna dejavnost na trgu motena, nov izgled in ureditve pa spreminjajo obstoječe funkcionalnosti.«

Arhitekt: »Naročnik je občina, ne gostinci.«

Da so se pozitivno odzvali in da podpirajo prenovo, potrjujejo gostinci z lokali na Glavnem trgu, s katerimi smo govorili. Ampak obenem so poudarili, da je bilo veliko praktičnih dilem, ki so se sproti porajale.

Doslej so namreč lokali uporabljali lastne senčnike in dežnike, z vrtovi so bolj prosto razpolagali, prav tako z razporeditvijo znotraj najete kvadrature. Zdaj so tulci za senčnike fiksirani in posledično odrejajo postavitev miz. Zakaj?

Doslej so namreč lokali uporabljali lastne senčnike in dežnike, z vrtovi so bolj prosto razpolagali, prav tako z razporeditvijo znotraj najete kvadrature. Zdaj so tulci za senčnike fiksirani in posledično odrejajo postavitev miz. Zakaj? »Mestna občina Maribor si želi in se trudi v največji možni meri zadostiti željam in potrebam vseh uporabnikov tega, za celotno mesto, izjemno pomembnega javnega prostora. Pri tem pa je potrebno upoštevati predhodno določene pogoje in soglasja vseh soglasodajalcev, med drugimi tudi Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih morata tako projektant kot investitor v celoti upoštevati.«

A težava je, da je zmagovalna arhitekturna rešitev iz leta 2010, ko je bila namembnost Glavnega trga drugačna. Nobenega od trenutnih gostinskih lokalov na severni strani Koroške ceste takrat še ni bilo (Nana, The Living Room, Fudo, Gostilna/Hotel Maribor, Alexander). Ko so gostinci omenili, da se je življenje na trgu v tem času spremenilo in da so imeli lokali svoje vrtove urejene drugače, je po naših informacijah arhitekt Žnidaršič (Metropol arhitekti) na poldrugo uro trajajočem sestanku, kjer je bil prisoten tudi župan Saša Arsenovič, poudaril, da je njegov naročnik občina in ne gostinci.

Župan angažiran tudi pri dežnikih

Že jeseni je bila izražena skrb gostincev glede sidranja senčnikov. »Nihče od odgovornih nam takrat ni znal pojasniti, kako bodo senčniki sidrani ter kakšni bodo po izgledu in dimenzijah. Naša skrb se je na žalost izkazala za upravičeno, saj nas kljub pomislekom nihče ni vključil v proces odločitev in trenutne rešitve so za nas nesprejemljive.« Po naših informacijah naj bi na zadnjem sestanku prav župan Arsenovič, ki je pri prenovi Glavnega trga po besedah (kolegov) gostincev zelo osebno angažiran, dosegel, da bodo senčniki oddaljeni 40 centimetrov.

Gostinci naj bi se v tem tednu sestali in govorili zlasti o financiranju dežnikov, čeprav nekateri ne vedo niti tega, kako bodo zmogli plačevati že obstoječe najeme zavoljo izpada dohodka. Kot tudi ne, kako bodo dežniki sploh videti.

Gostinci naj bi se v tem tednu sestali in govorili zlasti o financiranju dežnikov, čeprav nekateri ne vedo niti tega, kako bodo zmogli plačevati že obstoječe najeme zavoljo izpada dohodka. Kot tudi ne, kako bodo dežniki sploh videti. Za zdaj vedo le toliko, kar je videla preostala javnost. In podobno, kot kaže, velja za promet na Koroški cesti.