»Voda vam teče na Glavnem trgu v vodometu, mi pa je nimamo niti toliko, da bi lahko normalno živeli,« so nam pred kratkim dejali krajani Razvanja. Mesec dni po objavi članka se zadeve končno premikajo v pravo smer. Izvajajo se namreč dela izgradnje vodovoda na delu zaselka Habakuk.
Okoli 918 gospodinjstev še vedno nima pitne vode
Mariborski vodovod v Mestni občini Maribor sicer oskrbuje s pitno vodo okoli 50.300 gospodinjstev oz. 98,21 odstotka prebivalcev. Še vedno pa je okoli 918 gospodinjstev, ki nimajo pitne vode. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je po podatkih, ki so jih na mariborskem vodovodu pridobili iz programa GIS v preteklem letu, obsegala 594.602 metrov. »Tako ima občina kar 36,3 % delež celotnega vodovodnega omrežja v sistemu,« pojasnijo na vodovodu.
Potrebno bi bilo dograditi 15 kilometrov vodovodnega omrežja
Da bi bila pitna voda dostopna vsem, bi bilo potrebno dograditi 15 kilometrov. Na vodovodu so ob tem pojasnili, da bi bilo potrebno vsako leto sanirati okoli 20 kilometrov vodovodnega omrežja. Mariborski vodovod sicer za Mestno občino Maribor izdeluje projektne naloge, daje smernice in mnenja pri razvoju vodovodnega omrežja.
Zadeva za nekaj mesecev popolnoma zastala
Kot smo že poročali je samo v Razvanju v zaselku Habakuk je še vedno brez pitne vode 92 ljudi, ki bivajo v 55 stanovanjskih hišah. Predsednik Sveta KS Razvanje Drago Rečnik nam je v oktobru dejal, da so avgusta lani pridobili vso potrebno dokumentacijo za pričetek izgradnje vodovoda.
Nato bi moral slediti javni razpis za izbiro izvajalca del, podpis pogodbe in nato pričetek. Vendar se to, kljub temu, da so bili uvrščeni na prioritetno listo, ni zgodilo. Zadeva je tako za nekaj mesecev popolnoma zastala.
Na MO Maribor zavrnili očitke
Na Mestni občini Maribor so po objavi članka zahtevali popravek, saj so bili začudeni nad navedbami Rečnika. Med drugim so dejali, da še posebej ne drži navedba, da pogodba med MOM in izbranim izvajalcem še ni podpisana, in da uvedba v delo še ni bila izvedena. »Izvajalec, podjetje Nigrad, je bil uveden v delo 22. oktobra 2020, zakoličba objekta se bo začela izvajati 27. oktobra, gradnja pa 2. novembra. Zato je navedba, da projekt že več mesecev »stoji«, daleč od resnice.«
Gradnja vodovoda: MOM trdi, da aktivnosti tečejo. V Razvanju o tem ne vedo nič.
Izvajalec naj bi, po besedah MO Maribor, z deli pričel dan preden smo poslali novinarska vprašanja. Na dan, ko so nam poslali zahtevo po popravku, pa naj bi potekala zakoličba objekta. Ponovno smo se obrnili na Rečnika in ga povprašali, ali je morebiti prišlo do napake v komunikaciji. Odpravil se je na teren, a delavcev ni zasledil, o pričetku del niso vedeli niti tamkajšnji prebivalci.
Dela so se v oktobru končno začela
Objekt bi se naj zakoličil 27. oktobra, dela naj bi se začela 2. novembra. Rečnik potrdi, da se je zakoličenje zgodilo 28. oktobra, ko so v dopoldanskih urah zakoličili prvih šest količkov. Dela so se pričela nekaj dni kasneje, ko so delavci podjetja SGD Mesner pričeli z izkopom jarka za polaganje cevovoda.
»Začeli so pri obstoječem vodohramu in končali pri cesti, ki vodi na Habakuk. V jarek so že tudi položili prvih nekaj metrov cevi in jo delno zasuli. Dela se nadaljujejo z izkopom za vodohram in črpališče,« opiše Rečnik, ki je zelo vesel, da so stekla.
Del zaselka Habakuk bo spomladi 2021 dobil dolgo pričakovano pitno vodo
Drugi del zaselka Habakuk, kakor tudi Vinogradniška pot, ulica Pod gozdom, Pivolska ulica, del Ulice Janka Sernca in del Lubajnškove ulice, so zajeti v drugi fazi izgradnje vodovodnega omrežja v Razvanju. »Zadeva je v fazi pridobivanja potrebnih soglasij, izdelavi projektov, skratka vsega potrebnega za pridobitev gradbenega dovoljenja,« doda.
Manj zadovoljni pa so seveda prebivalci, ki niso zajeti v prvi fazi izgradnje. Močno jih namreč zanima, kdaj bodo dobili vodovodno omrežje in s tem pitno vodo.
Prebivalci, ki so zajeti v prvi fazi, ki se že gradi, so seveda zadovoljni, zelo zadovoljni so tudi predstavniki Sveta KS Razvanje. Rečnik ob tem: »Naša prizadevanja, kakor tudi prizadevanja MO Maribor, niso bila zaman.« Manj zadovoljni pa so seveda prebivalci, ki niso zajeti v prvi fazi izgradnje. Močno jih namreč zanima, kdaj bodo dobili vodovodno omrežje in s tem pitno vodo. »Počutijo se odrinjene, zapostavljene, povedo ,da smo jih opredelili kot drugorazredne, saj pitno vodo potrebujejo tudi oni.«
Izgradnja more še najprej ostati na prednostni listi
Rečnik pojasni, da je bila izgradnja prve faze vodovodnega omrežja v zaselku Habakuk uvrščena na Mestni občini Maribor na prednostno listo. Doda, da more, glede na dejstvo, da zajema le del izgradnje vodovodnega omrežja in s tem le del oskrbe s pitno vodo, tudi ostati na prednostni listi za izgradnjo druge faze vodovodnega omrežja oziroma tako dolgo, da bo pitna voda na voljo vsem gospodinjstvom v KS Razvanje.
Sledi vloga za izdajo Gradbenega dovoljenja in izdaja gradbenega dovoljenja. Pričakujem in močno želim, da se bo to zgodilo v prvi polovici leta 2021 in v kolikor nam MOM zagotovi sredstva sledi Javni razpis za izvajalca in pričetek del.
Glede druge faze izgradnje pove, da so bili opravljeni terenski ogledi, določili so traso, projekti so v izdelavi. Vloženo je bilo tudi vse potrebno za izdajo potrebnih soglasij, ki bi morala biti že pridobljena. »Sledi vloga za izdajo Gradbenega dovoljenja in izdaja gradbenega dovoljenja. Pričakujem in močno želim, da se bo to zgodilo v prvi polovici leta 2021 in v kolikor nam MOM zagotovi sredstva sledi Javni razpis za izvajalca in pričetek del.«
Tudi v Kamnici je kar nekaj gospodinjstev brez vode
Sicer pa Radvanje, kot smo že poročali v preteklem članku, ni edino, ki se sooča s težavami povezanimi s pitno vodo. Sebastijan Jaušovec, predsednik sveta KS Kamnica, nam je dejal, da je Kamnica, Medič, Urban, del Rošpoha in Vinarje, dobro pokrite z mestnim vodovodom: »Za to se gre zahvaliti prejšnjim generacijam svetnikov in predsednikom. Vendar so se posamezne hiše ki pa tega še danes nimajo.« Po ocenah Jaušovca je v Kamnici takšnih okoli 50 hiš.
Vesel pa je, da se je v letošnjem letu naredila kanalizacija na treh delih, kjer so na novo uredili tudi vodovod. Tako občina letos ni “pozabila” na njih, opozarja pa, da veliko ljudi nima urejenega normalnega dostopa do hiš, saj so ceste v poraznem stanju. Ob tem doda, da sicer z občino dobro sodelujejo, predvsem z podžupani in podžupanjami: »Želimo pa si, da bi si tudi župan vzel nekaj dni na leto in obiskal vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter tako pobliže spoznal problematike, pa tudi lepote, ki spadajo k Mestni občini Maribor.«
V Bresternici čakajo na gradbeno dovoljenje
O problematiki oskrbe s pitno vodo smo večkrat poročali tudi za območje Krajevne skupnosti Bresternica-Gaj. Kar polovica prebivalcev nima urejene pitne vode, gre za okoli 250- 300 družin. Govorili smo s predsednikom sveta KS Bresternica-Gaj Primožem Hedlom, ki nam je povedal, kaj je bilo vse urejeno v preteklem letu: »Pridobili smo vso manjkajočo dokumentacijo za vodovod Kozjak 1 in Kozjak 2 in vložili gradbeno dovoljenje. Pred kratkim je bila opravljena tudi dopolnitev gradbenega dovoljenja, zato pričakujemo, da bo izdano v kratkem.« Na omenjenem območju je brez pitne vode okoli 60 gospodinjstev.
Pripravljen predlog izgradnje za Šober
Na KS so skupaj z mariborskim vodovodom pripravili predlog izgradnje za zaselek Šober, kjer je brez pitne vode okoli 40 gospodinjstev. Predlog so podali v pregled in potrditev strokovnim službam na občini. »Pričakujemo, da pričnejo z aktivnostmi kar se tiče projektno gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«
Samooskrba, ki je na območju Šober, del Zgornjega Slemena in Gaja nad Mariborom, znaša 150 gospodinjstev. Nekateri imajo lastne vire, drugim vodo vozijo gasilci. Hedl si prizadeva, da bi v prihodnjem letu končno začeli z investicijo Kozjak 1 in 2, doda pa, da je potrebno začeti tudi z idejno zasnovo za zaselek Šober.
Glede na to, da projekt traja že okoli 10 let in glede na to, da je večina Maribora pokrita z vodo, mislim, da je Bresternica potrebna, da se vsakemu krajanu omogoči pitna voda.
»Glede na to, da projekt traja že okoli 10 let in glede na to, da je večina Maribora pokrita z vodo, mislim, da je Bresternica potrebna, da se vsakemu krajanu omogoči pitna voda. Vsi vemo, da so podnebne spremembe takšne, da nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo,« še opisuje in doda, da v kolikor želijo vplivati na razvoj turizma in samo naseljenost, da se ljudje ne bodo odseljevali, ampak priseljevali na deželo, je absolutno potrebno zagotoviti osnovne dobrine, prva izmed njih je voda.