Pred ponedeljkom, ko bodo svoje vrtove ter terase lahko odprli tudi mariborski gostinci, smo preverili, ali bodo to tudi zares naredili.
Tisti na frekventnejših lokacijah, z velikimi vrtovi ali prevzemnimi mesti, ki so obratovala tudi doslej, se odprtja večinoma zelo veselijo. Pri manjših gostincih pa se matematika ne izide in si take oblike dela niti ne morejo privoščiti, stroški so namreč previsoki in pomenijo poslovanje z veliko izgubo.
Veliki lokali z dodatno ponudbo odprtje komaj čakajo
Nekateri gostinci so pred tretjim zaprtjem države gostom ponujali prevzemna mesta hrane ter kavico za s seboj. Bistro in kavarna Nana denimo, je že takrat beležila odličen obisk. Lastnica lokala Devana Blakaj se zato možnosti strežbe na vrtu veseli: “Zelo se veselimo, da bomo stregli zunaj. To je zelo pomembna prelomnica, upam, da gremo od tod samo še naprej, upam, da je to prvi korak k normalnosti. To je odlična novica kljub zelo strogim ukrepom.”
Kljub temu, da imajo že zdaj odličen obisk in bodo vrt odprli, opozarjajo, da povsod ni tako: “Mi na Glavnem trgu nimamo prostorske stiske, verjamem pa, da kaka Poštna ulica ne bo ustrezala predpisom, vprašanje, če se bodo kaki manjši lokali tam sploh odpirali,” pove Blakajeva
Mi na Glavnem trgu nimamo prostorske stiske, verjamem pa, da kaka Poštna ulica ne bo ustrezala predpisom, vprašanje, če se bodo kaki manjši lokali tam sploh odpirali.
Zaradi razdalje med mizami bodo imeli manjši obseg dela. Ker so s svojimi zaposlenimi zelo zadovoljni in želijo, da so zadovoljni tudi zaposleni, jih skrbi, kako se ukrepi sproščali in zaostrovali. “Prej smo lahko imeli zunaj šestnajst miz, torej jih bomo zdaj, ko mora biti razdalja med njimi tri metre, lahko postavili osem. Iskreno se bolj bojim, kako bodo za eno mizo sedeli štirje in med seboj imeli poldrugi meter razdalje. Take mize niso v uporabi in težko verjamem, da si bi gostinci v dani situaciji lahko privoščili investicijo v nove mize.”
Pri Nani ponujajo kavo za s sabo in imajo prevzemno mesto hrane. Oboje nameravajo ohraniti tudi po odprtju zunanje strežbe: “To bo del naše nove ponudbe, zdi se mi, da so se naši gostje na oboje navadili, zato bomo tak način dela ohranili tudi naprej. V celi zgodbi nas skrbi predvsem to, da so ukrepi poznani le za teden dni vnaprej. Upam, da zapiranja ne bo, to bi bila namreč največja težava, predvsem z nabavo surovin in klicanjem na delo in pošiljanjem na čakanje. Tega nas je najbolj strah.”
Upam, da zapiranja ne bo, to bi bila namreč največja težava, predvsem z nabavo surovin in klicanjem na delo in pošiljanjem na čakanje. Tega nas je najbolj strah.
“Z možem živiva za najine goste in v času, ko smo lahko imeli le prevzemno mesto, so naju gostje zelo spodbujali, zato je prav, da jim Nana gre nasproti. Prepričana sva, da si gostje zaslužijo, da sedejo in jim kdo postreže lepo skodelico kave, da jim natoči kozarec vina. Tega si vsi želimo in si zdaj res zaslužimo, čeprav se matematika ne bo izšla. To so malenkosti ampak trenutki, zaradi katerih so naši dnevi lepši,” pove in nadaljuje: “Verjamem pa, da si tega marsikdo od gostincev ne more privoščiti.”
Kavarna Luna na Studencih je bila do zdaj zaprta, kajti hrane ne strežejo. Lastnik Lune Jure Jevšenak je povedal, da so zaprtje izkoristili za urejanje okolja.
Njihova prednost sta dve veliki terasi, zato bodo zdaj, ko imajo dovoljenje za zunanjo strežbo, stregli skoraj nemoteno, račune jim lahko prekrižata le mraz in močno deževje.
“Pri nas imamo res zelo veliko teraso in zdaj z ukrepi ne bomo izgubili skoraj nobene mize. Že prej smo imeli mize toliko narazen, da je pogovor za mizo ostal le za mizo in se drugam ni slišal, prostor nam to omogoča,” pove Jevšenak.
Na zgornji pokriti terasi bodo nekaj miz odstranili, vendar je drugod, tudi pod dežniki, dovolj prostora, tako da so pripravljeni na vse razmere. Poslovali bodo torej lahko skoraj stoodstotno: “Zadnje štiri dni trdo delamo na tem, da vse pripravimo skladno s priporočili. Delavce bomo v ponedeljek poklicali s čakanja. Se veselimo in smo polni energije,” je občutke strnil lastnik.
Kljub prednostim, ki se jih dobro zavedajo, ostaja tudi nekaj dvomov:” Občutki so mešani, treba je recimo zaključit do 19. ure, predvsem pa nas skrbi, ker se napotki lahko spreminjajo iz tedna v teden. Če bi bilo temu tako, ne vem, kako bomo z zaposlenimi. Štiri dni že garamo, da vse vzpostavimo in se dogovorimo z delavci. Če bi recimo delali en teden in nas potem spet zaprejo, je to delanje norca.”
“Verjamem, da je ta mesec ključen, konec maja se tako ali tako otopli in bo virusa manj, ta mesec pa je res pomembno, da ne zapiramo ponovno!” še pove Jevšenak.
Se bodo dvignile tudi cene?
V Nani kupujejo surovine večinoma od lokalnih pridelovalcev. Ker imajo podjetja manj prometa, so naročnikom cene seveda dvignili: “V zadnjih desetih dneh so se cene embalaže ter nekaterih surovin kar dvakrat podražile po 25%. Cene smo zato morali že zdaj nekoliko dvigniti, jih pa ponovno ne bomo. Razumem pridelovalce. Če so imeli prej trideset odjemalcev, jih imajo zdaj deset in, da obstanejo na trgu, morajo cene nujno dvigniti.”
V zadnjih desetih dneh so se cene embalaže ter nekaterih surovin kar dvakrat podražile po 25%. Cene smo zato morali že zdaj nekoliko dvigniti, jih pa ponovno ne bomo. Razumem pridelovalce.
Kljub dvigu cen pove, da so stalne stranke razumevajoče in da se ne boji, da razumevanja pri tistih, ki jih bodo obiskali šele zdaj, razumevanja ne bi bilo: “Prijazna beseda vedno najde mesto, morda se najde kdo, ki bo potarnal, ampak računamo na razumevanje pri ljudeh. Minimalna plača se je dvignila, računamo na več bolniških, kajti že minimalno smrkav natakar bo takoj na bolniški, potem so tu dopusti, regresi. To moramo vkalkulirati, ampak verjamem, da ljudje razumejo.”
Minimalna plača se je dvignila, računamo na več bolniških, kajti že minimalno smrkav natakar bo takoj na bolniški, potem so tu dopusti, regresi. To moramo vkalkulirati, ampak verjamem, da ljudje razumejo.
V kavarni Luna cene zaenkrat ostajajo enake, vendar se glede na razmere na trgu znajo kmalu spremeniti: “Cene za zdaj ostajajo enake in so glede na Maribor solidne, bomo pa v tem tednu natančno preverili nabavne cene in jih primerjali, ter se odločili kasneje.”
Restavracija Goya v bližini študentskih domov se je odprla šele pred kratkim, tik pred razglasitvijo epidemije. Ponujajo hitro prehrano, pripravljeno na bolj zdrav način in stik s strankami so ohranili z odprtim mestom dostave: »Zelo se veselimo odpiranja teras. Trenutno imamo prevzemno mesto in kavo, čaj ter sokove za s sabo. Sicer delamo, vendar je to daleč od pravega prometa, je ravno za preživeti.« pove lastnica Goye, Samira Gorišek.
Če hrane in prevzemnega mesta, s strežbo na prostem ne bi mogli ostati odprti: »Biti tukaj in pripravljati hrano za zraven ni enako, ni povratne informacije. Priprava hrane za dostavo ni tako preprosta, jaz rada vprašam goste, če je vse v redu. Komaj čakam, da ljudje pridejo nazaj in se bomo prilagodili temu, kar jim je všeč,« je še povedala.
Manjši lokali si odprtja ne morejo privoščiti
Medtem, ko večji lokali s pestro ponudbo in prevzemnimi mesti, možnost strežbe na terasi pozdravljajo, si manjši ponudniki, tudi če bi to želeli, odprtja ne morejo privoščiti. Če lahko strežeš le za nekaj mizami, so že obratovalni stroški višji od zaslužka. Med njimi je nekaj takih, ki so doslej ponujali vsaj kavo za s seboj, vendar resno razmišljajo, da bi celotno dejavnost kar ukinili.
Kavarna Estrada je locirana na manj frekventni lokaciji v Šentilju, kjer sicer trenutno ponujajo kavo za s seboj, vendar obisk ni tak, kot bi si želeli. Lastnik Andrej Čerče je orisal trenutno situacijo: »Odkrito vam povem, da tu ni neke matematike. Že zdaj razmišljam, da bi tudi kavo za s sabo ukinili. Ko bodo ukrepi dovoljevali, terase ne bomo odpirali.«
Odkrito vam povem, da tu ni neke matematike. Že zdaj razmišljam, da bi tudi kavo za s sabo ukinili. Ko bodo ukrepi dovoljevali, terase ne bomo odpirali.
Irena Puh, lastnica Pikove dame je komaj čakala, da spet zadiši po jutranji kavi, pred epidemijo je Pikova dama svoja vrata namreč odpirala že ob peti uri zjutraj. Zdaj razočaranja ne skriva: “Tuhtala sem in tuhtala, res sem želela odpreti, a ne morem, res sem globoko razočarana. Na terasi lahko imam po teh pravilih tri mize. Odločena sem bila, da bom sama delala ves čas, takoj ko lahko odprem, pa ob teh pogojih ne bodo pokriti niti obratovalni stroški, da o zaslužku sploh ne govoriva.”
Zdaj se zaveda, da bo morala počakati, dokler se stanje ne vrne v čas pred razglasitvijo epidemije, do takrat pa ji preostane le čakanje.
Mere ukrepov so nerealne, kdo sploh ima tako velike mize in ogromno teraso? To si lahko privošči le peščica, ostali pa čakamo, da bomo lahko delali pod normalnimi pogoji.
“Že šest mesecev sploh ne moremo delati. Stroški so visoki, treba je imeti zaloge. Gostinci še vedno čakamo na odgovor, kaj narediti z zalogami, ki jim je potekel rok, ko smo morali naenkrat zapreti. Niti tukaj nam ne pridejo naproti,” pove in nadaljuje: “Mere ukrepov so nerealne, kdo sploh ima tako velike mize in ogromno teraso? To si lahko privošči le peščica, ostali pa čakamo, da bomo lahko delali pod normalnimi pogoji.”
Odprli bomo, a zaslužka verjetno ne bo
Med najbolj priljubljene kotičke v središču mesta sodi The Living Room. Lastnika lokala Dave in Nika Cox sta se za strežbo na vrtu odločila. Ocenjujeta, da zaslužka ne bo, vendar komaj čakata, da bosta spet stregla.
“Predolgo je že vse zaprto. O podrobnostih še nisva razmišljala, hrane nimamo in je ne bomo stregli, komaj pa čakam, da bomo postregli pijačo,” pove Dave.
Čeprav je lokacija na zelo obiskanem mestu, Dave ne verjame, da bosta z odprtjem vrta kaj zaslužila: “Ne verjamem, da bo sploh kaj zaslužka, verjetno bo enako, kot če bi imeli zaprto, ampak res potrebujemo stik z gosti. Zdaj sem “zataknjen” doma in službo res zelo pogrešam. Odprla bova zaradi gostov in tudi naju samih.”
Ne verjamem, da bo sploh kaj zaslužka, verjetno bo enako, kot če bi imeli zaprto, ampak res potrebujemo stik z gosti.
“Odločil sem se, da odpremo in vidimo kako bo. Trenutno bomo lahko postavili devet ali deset miz in, če so za vsako lahko le štirje gostje, bomo delali s približno polovičnimi kapacitetami, zdaj pa še merimo dvorišče v eno in drugo stran,” pove o pripravah, ki so v polnem teku.
V Posavju in na jugovzhodu je svoje terase odprla le polovica gostincev
Čeprav so ukrepi to dovoljevali že februarja, se vsaj polovica gostincev iz Posavja ter jugovzhodne regije za to ni odločila. Razlog je enak, kot ga danes slišimo iz ust Štajercev. Obetali so si veliko, ukrep pa je le peščici zagotovil dovolj posla, da so vrtove sploh odprli.
Med lokale z visoko frekvenco obiska sodi gostišče Flosar v Radečah, kjer se dnevno oglasi tudi po tisoč gostov: »Locirani smo blizu Save, vidni iz glavne ceste. Ob upoštevanju vseh predpisov lahko zunaj zagotovimo sto sedišč. Smo eni redkih tod okrog in beležimo obisk tudi iz Maribora ali Kamnika,« so pred zadnjim lockdownom povedali zaposleni.
Kdor ne more imeti vsaj petdeset ljudi na terasi, ima več obratovalnih stroškov kot dejanskega zaslužka.
Kljub možnosti strežbe na terasah kolege iz gostinske branže opozarjajo: “Kdor ne more imeti vsaj petdeset ljudi na terasi, ima več obratovalnih stroškov kot dejanskega zaslužka. V primeru, kot je naš, se odprtje seveda splača, sicer pa je strošek previsok.”