Martina Klančnik Potrč je po poklicu učiteljica razrednega oouka, zaposlena na OŠ Ludvika Pliberška Maribor. Z možem Janezom in sinom Lanom živi blizu vznožja našega Štajerskega Triglava – Pohorja. “Sem v zrelih letih, a še dobro, da me v službi obhajajo otroci, da sem v srcu zmeraj mlajša,” pravi Klančnik Potrč.
Že od majhnih nog sem vedno imela energije za odvoz, šport je bil del mene, nisem pa prihajala iz športne družine, pravzaprav čisto obratno.
Ljubezen do teka je bila prisotna že od malih nog
Za tek se je navdušila po tem, ko je prenehala igrati nogomet, saj si je nekako želela zapolniti čas, ki ga je prej namenila treningom. Bila je namreč reprezentantka Slovenije, a je zaradi hude poškodbe s tem športom tudi prenehala. Nogomet je začela trenirati že v osnovni šoli, trenirala ga je 13 let. Nato je kot pravi, sledilo športno zatišje, zadnjih 5 let pa se je začela ukvarjati s tekom.
“Pri nogometu, sploh pri dekletih se mi zdi, da so poškodbe skoraj neizbežne. Od zvitih gležnjev, natrganih mišic ipd. Na žalost sem tudi ta šport zaključila zaradi poškodbe, saj sem utrpela dvojni zlom golenice,” pojasnjuje Klančnik Potrč.
“Že v preteklosti sem zelo rada tekla, to se je videlo tudi na igrišču, saj mi ni nikoli zmanjkalo energije. Zaradi hude poškodbe sem tako s tekom začela postopoma, nikoli nisem niti razmišljala o tem, da bi nekoč lahko pretekla ultramaraton. Tako tudi moji začetki teka segajo zgolj na nekaj minut, par kilometrov. Danes pa je tako tek vsakodnevna rutina, kot umivanje zob,” pove v smehu.
“V tem športu se izjemno povežem z naravo”
Zdaj se ukvarja s trail tekom. To je tek v naravi, po brezpotjih, gorah … Od cestnega teka se razlikuje po tem, da pri trailu posameznik premaga skozi trening, tekmo tudi višinske metre.
V tem športu se izjemno povežem z naravo in začutim sebe. Iščem svoje meje, jih poskušam doseči in mejo venomer pomikaj višje, dlje …
“Treniram praktično vsak dan, po planu, ko se ne počutim dobro, pa poslušam notranji glas in le temu prilagodim čas v tekaških supergah tisti dan. Tako približno vsak dan tečem okoli ene ure, čez vikend, ko mi ostane malce več časa, pa naredim daljše treninge, se rada udeležim kakšne tekme ipd.,” pravi Klančnik Potrč. Njeni treningi so zelo raznoliki, od teka po mestu, teka na atletskem stadionu, veliko je tudi na Pohorju, Pekrski gorci …
Vzdevek ‘ultra mami’ so ji nadeli z razlogom
Na vprašanje kako zmore usklajevati treninge s starševstvom, službo, .. odgovori z “vse gre, kjer je volja, tam je pot.” Z možem sta nekako oba vpletena v enak šport, zato je kombiniranje in usklajevanje tudi lažje.
“Tole je sicer najpogostejše vprašanje, ki ga dobim v zadnjih 2-3 letih odkar sem mamica,” pravi in dodaja, da so dnevi zelo raznoliki, kadar ima srečo s spanjem Lana, trenira ob 5.40 pred službo in Lanovim vrtcem.
“Kadar nisem preveč utrujena po službi, sem v naslednjih 10 minutah, ko pridem iz službe, že v tekaških copatih in grem po treningu direktno v vrtec po sinčka. Če se to ne izide, pa opravim trening enkrat do večera, ko se z možem izmenjava. Naš urnik je res zapolnjen, radi imamo rutino in tako je tek postal stalnica v naših dneh. Radi imamo pa tudi vikende, ko izkoristimo najine najboljše starše, prijatelje, da lahko skupaj z možem narediva kakšen daljši trening in se seveda udeleživa tekem, na katere zelo rada greva,” pojasnjuje Klančnik Potrč.
Za seboj ima že ogromno tekmovanj
“Tekem, ki sem se jih zadnja leta udeležila je malo morje,” pove v smehu. Če med dosedajimi tekmami lahko izbere svoje najljubše so to španska Transgrancaria (128km), švicarski Verbier trail (45km), koroški 100 kilometrski hribovski K 24, Julian Alps trail (60 km), Balkansko prvenstvo v gorskem teku, 100 km ob Mrzli reki v Ajdovščini, UTVV Vipava, Ljubljanski maraton …
Tekmovanj se najraje udeleži skupaj z možem. Letno si začrtata tekme, ki se jih želita udeležiti in potem skušata slediti tem ciljem. Se pa seveda tudi zgodi, da je na vikend več tekem, in se težko udeležita vsak svoje. “Letos smo na Gran Canario potovali na tekmo mož in dva prijatelja, kar je imelo tudi posebni čar, saj smo se izkazali za zares super team,” pravi Klančnik Potrč.
Ne vem, če lahko izpostavim en sam dosežek. Zagotovo sem ponosna na vsako tekmovanje, ki ga končam, zaključim, saj so tekme, ki jih izbiram zares trd oreh.
“Sem pa izredno ponosna na dosežke iz Gran Canarie, slovito tekmo TransGranCanaria, to da sem postala 1. državna prvakinja na 100 km, lani sem zasedla 2. mesto v Romuniji na Balkanskem prvenstvu v gorskih tekih,” pojasnjuje Klančnik Potrč.
Za izziv kar 13 krat na Pohorje
Everesting je izziv kjer si izbereš poljuben hrib in na njem v neprekinjeni aktivnosti, brez prestanka, hodiš in tečeš tako dolgo gor in dol, da nabereš višinskih metrov za višino Everesta, to je 8.848 m. Pravilo je tudi, da moraš vedno hoditi po enaki poti in da moraš vse višinske metre nabrati na tem segmentu.
“Izziva se lahko lotiš s kolesom ali tekaško, peš. Z možem sva se odločila izvesti Everesting 1. maja, saj ta dan veliko ljudi preživi v naravi. Tako sva se na Pohorje podala 13 krat. Pričela sva ob polnoči in se na našem bregu podila skoraj 18 ur. Izzivu se je pridružilo kar nekaj prijateljev, od blizu in od daleč,” pripoveduje Klančnik Potrč.
Naziv državne prvakinje v teku na 100 kilometrov
Potrčeva je bila v letu 2021 državna prvakinja v teku na 100 km v ženski konkurenci. “Na koncu leta, v decembru je ta tekma in mi je ostalo še dovolj energije, da preizkusim sebe še v tem. Tekli smo v Ajdovščini v 5 kilometrskem krogu. Spomnim se, da je bila tekma prestavljena zaradi burje za 24 ur. Imela sem krizo, tam nekje na 70 km, želela sem raje na Nanos, ki sem ga opazovala od daleč. Nekako sem se izkopala iz krize in si zasluženo prislužila ta naslov,” pojasnjuje Klančnik Potrč.
Načrti za prihodnost
V prihodnje si želi na prvem mestu veliko zdravja in seveda čim manj poškodb, saj bo le tako lahko uresničila svoje cilje in izzive. Za letos načrtuje tudi tekmo v francoskem Chamonixu, UTMB, 170 kilometrsko razdaljo okrog Mont Blanca. To jemlje kot doživetje, najbolj nor odklop in super izkušnjo, zgodbo za vnuke. So pa seveda vsi zastavljeni cilji odvisni od financ, saj so stroški udeležbe na tekmah vedno višji. “Je pa ob vsem tem seveda na prvem mestu čas za družino, ljudi, ki so mi blizu,” pravi Klančnik Potrč.
Vsem bralcem pa želi sporočiti, da vas ne sme biti strah to kar ste. Upajte si, preživite čas v naravi, ki je hrana za dušo!