Pogledali smo v ozadje letošnje 35. prireditve Dobrote slovenskih kmetij, ki bo ta konec tedna, od petka do nedelje, v ptujskem minoritskem samostanu. Odziv kmetij je tokrat dober, saj so v 17. skupinah izdelkov prijavile 888 dobrot. Še preden so začeli vse nagrajene izdelke postavljati za razstavo, so komisije prijavljene izdelke ocenile. 

Včeraj se je naša ekipa mudila v prostorih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, kjer je potekalo še zadnje ocenjevanje pred petkovim dogodkom. Tokrat sta dve ekipi ocenjevalne komisije, sestavljene iz strokovanjakov Izobraževalnega centra Piramida Maribor in kmetijskih svetovalcih različnih zavodov, ocenjevali različne vrste kruhov in drugih izdelkov iz moke, in sicer: pšenični in rženi kruh, kruh posebnih vrst, sadni kruh z manj in z več kot 50 odstotki sadja, pletenice, kvašene rogljičke, kruh iz drugih krušnih žit, mešani kruh, potice, šarklje, buhteljne in kvašene slaniki brez ali s polnilom. Skupaj so člani komisije ocenili 93 različnih izdelkov.

[[image_1_article_66202]]

Kaj je značilno za dober kruh in potico?

Darko Hercog, predsednik komisije, nam je pojasnil, da pri ocenjevanju kruha najprej ocenijo zunanji izgled, torej obliko, barvo in površino skorje. Nato se osredotočijo na prerez, in sicer na debelino skorje in sredico ter na vonj in okus. Pozorni so tudi na poroznost (luknjičavost), na enakomernost kruha (kako so bile sestavine zamešane), na topnost in uporabljene surovine.

"Letos smo zasledili povečane količine soli. Nekateri kruhi so nekoliko močneje zapečeni, predvsem njihovo dno. Sicer pa imamo lepe in kvalitetne kruhe. Žal pa imamo zadnja leta nekaj manj vzorcev." Hercog še omeni, da že na prvi pogled opazijo, ali je bil kruh pečen v krušni peči. To se pozna po izgledu njegovega dna, hlebci pa so običajno tudi večji. 

[[image_2_article_66202]]

Kaj je o ocenjevanju ter o sadnem kruhu in poticah povedal Stanko Vorih, predsednik druge ocenjevalne komisije, pa v spodnjem videu:

Najpogostejše napake piškotov

Tretja komisija je ocenjevala krofe, janeževe upognjence, krhke rogljičke, kekse, krhke flancate, medenjake in breskvice. V tej skupini je bilo skupaj 42 izdelkov. Člane komisije smo zmotili pri ocenjevanju keksov, pri katerih so bili še posebej pozorni na obliko, izpečenost, izgled površine, poroznost, teksturo, barva sredice, vonj, okus in topnost piškotov. Vsako od lastnosti so ocenili s točkami, njihov seštevek pomeni razvrstitev v kakovostne razrede, torej zlato, srebrno ali bronasto priznanje. "Izdelki so vsako leto boljši. Napredek je očiten, saj tisti, ki izdelke prinesejo v ocenjevanje, upoštevajo naše nasvete," nam je povedala predsednica ocenjevalne komisije Marija Horvat. 

In katere so najpogostejše napake na piškotih? "Največkrat so surovine nekvalitetne, izdelki so površno oziroma nenatančno izdelani, večkrat tudi niso vsi enakomerno pečeni. Nekaj jih je slabših že po vonju in okusu." Delo ocenjevalne komisije poteka več ur, vmes si vzamejo čas za krajše premore, okuse pa si nevtralizirajo z vodo in krhlji jabolk. 

[[image_3_article_66202]]

Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 35. festivala Dobrote slovenskih kmetij, pravi, da so največ izdelkov iz moke prijavile kmetije, ki tovrstne izdelke tržijo, ljubiteljske peke iz prvih razstav je vedno manj. Še vedno pa povečini uporabljajo tradicionalne recepte. "To so tržne niše. Tak kmečki kruh je mogoče prodati, saj je zelo iskan." 

[[image_4_article_66202]]

Domače dobrote bo mogoče kupiti na stojnicah

V primeru kruha vsaka kmetija pošlje na ocenjevanje dva primerka istega vzorca. Komisija lepšega hlebca ne prereže, saj je predviden za razstavo, drugega pa prerežejo in ocenijo njegovo senzoriko. Obiskovalci Dobrot slovenskih kmetij  si izdelkov ne bodo samo ogledali, temveč jih bodo lahko tudi kupili. Posamezne kmetije bodo namreč svoje dobrote ponujale na stojnicah. "Na stojnicah imamo praviloma nekoliko skromnejšo ponudbo kruhov, ker jih posamezne kmetije pečejo sproti. Seveda pa jih bo možno tudi degustirati," razloži Pribožič. Sicer pa ne bodo na voljo le izdelki iz moke, temveč tudi mesne in mlečne dobrote, prav tako suho sadje, sokovi, kisi, olja, žganja, vina, konzervirane vrtnine, ... 

V preteklosti se je že zgodilo, da je kakšen razstavljeni izdelek zmanjkal, česa pa si seveda organizatorji ne želijo. Dobrote so galerijsko razstavljene, pokušina v minoritskem samostanu ni predvidena.