Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v sodelovanju s partnerji izvaja enoletni pilotni projekt Prilagajanje vinogradništva na podnebne spremembe. V okviru projekta so v tla vinograda pilotne kmetije na območju občine Rače - Fram na globini 25 centimetrov namestili devet senzorskih merilnih postaj za merjenje parametrov (temperatura in vlaga v tleh).
Meritve bodo v pomoč pri iskanju najbolj optimalnih načinov oskrbe tal
Merilna postaja omogoča nadzor parametrov v tleh vinograda. Prednost modula je v tem, da se meritve brezžično, preko sprejemnika, shranjujejo v bazo. Rešitev bo uporabnikom (raziskovalcem, svetovalcem, kmetijskemu gospodarstvu) ponujala enostavno spremljanje parametrov v tleh preko spletne povezave. "Na osnovi meritev bomo primerjali različne tipe tal v smislu, kako vplivajo na vsebnost vode, organske snovi, temperature. V luči podnebnih sprememb iščemo najbolj optimalne načine oskrbe tal za naše pedoklimatske pogoje," je pojasnil Marko Breznik, terenski kmetijski svetovalec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Z okoljskega vidika pomenijo meritve doprinos v vinogradu glede obvladovanja erozije v vinogradih, ustavljanja procesov zmanjševanja rodovitnosti tal ter boljše možnosti preprečevanja pojava velikih suš.
[[image_1_article_63687]]
Podnebne spremembe kompleksno vplivajo na trto
In kako podnebne spremembe vplivajo na vinogradništvo in vinarstvo? "Gre za kompleksno stvar. Po eni strani delujejo pozitivno, saj je več sončnih dni za trto dobrodošlih, po drugi strani pa ni več enakomerno porazdeljenih padavin. Težava je v tem, da velikokrat naenkrat pade veliko dežja. Na dolgi rok tako obstaja bojazen, da se bodo tudi na trti kazali znaki pomanjkanja vode," pravi Breznik.
[[image_2_article_63687]]
Proti suši se lahko sicer borimo z namakanjem. Ker pa pri nas ne pričakujemo obsežnega uvajanja namakalnih sistemov v vinograde, je potrebno spremeniti sistem nege tal, da zadržimo čim več vode v tleh. "Če so tla bogata z organsko snovjo, so zračna in imajo dobro vpojnost, že sama po sebi zadržijo dosti več vode. Na to pa lahko vplivamo z načinom obdelave tal, kjer imamo še ogromno rezerv. Količino dežja, ki pade, moramo zadržati v tleh. Gola tla vode ne zadržujejo. Včasih je veljalo, da je potrebno v primeru deficita vode eleminirati konkurenco; bodisi da območje vinograda pomulčimo ali tla obdelamo. Zadnje raziskave pa kažejo ravno nasprotno. Kjer je več rastlinske mase, je več organske snovi. Trta je priseljena, da se zaradi konkurence med koreninskimi sistemi umakne v globje plasti tal. Korenine trte se posledično razraščajo na večji površini in imajo zato večjo možnost vsrkanja vode."
[[image_3_article_63687]]
