V zadnjih letih se je v Sloveniji pojavljalo vse več vprašanj o tem, kakšne koristi prinaša članstvo v Evropski uniji.

Medtem ko so nekateri dvomi upravičeni, je nedvomno, da so sredstva, ki jih je regija Podravje prejela iz kohezijskih skladov EU, pustila pomemben pečat na njenem gospodarskem in socialnem razvoju.

Prav tako so nova finančna sredstva, ki bodo na voljo v prihodnjih letih, polna obetov za nadaljnjo rast in napredek.

Kako je EU vplivala na Podravje?

Na vprašanje, kakšne koristi je Podravje imelo od članstva v EU, odgovarja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki navaja obseg finančnih sredstev in njihovo usmeritev.

V preteklem obdobju so bila sredstva iz kohezijskih skladov EU usmerjena v krepitev raziskav, inovacij, gospodarske konkurenčnosti, zaposlovanja, socialne vključenosti in še več. »Vsa sredstva evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada so bila namenjena za naslednja področja Programa evropske kohezijske politike 2014-2020,« pravijo.

»Na celotnem območju Podravske regije je bilo v programskem obdobju 2014-2020 potrjenih 1715 projektov v skupni višini 257,5 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev ,« pojasnjujejo in dodajajo: »Od tega je bilo do danes iz proračuna RS različnim upravičencem na območju Podravske regije izplačano 247,7 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev.«

Podobno Evropska komisija pojasni, da je bilo po grobi oceni v podravski regiji v obdobju med leti 2014 in 2020 izvedenih za 550 milijonov evrov projektov, pri čemer je EU prispevala 270 milijonov evrov.

Med najpomembnejšimi dosežki naložb EU v Podravje so bili veliki infrastrukturni projekti, kot so izgradnja avtocest in železniških prog ter nadgradnja raziskovalne infrastrukture. Poleg tega so bile naložbe usmerjene v izboljšanje socialnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter v trajnostni razvoj.

Kot odgovarjajo na MKRR, so bila sredstva namenjena za raznovrstna področja, vse od krepitev raziskav in inovacij do ribištva, akvakulture, nizkoogljičnega gospodarstva, spodbujanja zaposlovanja, vlaganja v spretnosti in podobno.

Na RRA Podravje pojasnijo, da se je za sofinanciranje preko 1400 projektov v Podravje brez Zavoda RS za zaposlovanje ter podjetij s sedežem izven regije steklo približno 700 milijonov evrov.

Kje vidimo sledi EU sredstev? 

Ob tem velja v Podravski regiji izpostaviti nekaj vidnejših projektov, med katerimi na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj omenijo nadgradnjo obstoječega tira Maribor-Šentilj-državna meja, pri čemer je EU prispevala 128,6 milijona evrov; nadgradnjo nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC RIVR z EU vložkom v višini 16 milijonov evrov ter projekt CTN MO Maribor z revitalizacijo Vojašniškega trga z evropskim doprinosom v višini 3,8 milijona evrov.

Na MKRR izpostavijo še podprtje sektorskega projekta Nadgradnja raziskovalne infrastrukture RIUM, v sklopu katerega se je izvedla tudi nadgradnja raziskovalne infrastrukture na področjih, ki imajo za Univerzo v Mariboru poseben prebojni potencial – v operacijo je bilo vloženih 28.864,31 evra, od tega je bilo kar 80 % finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ob tem Evropska komisija med pomembnejšimi projekti izpostavi še avtocesto A4 (Draženci – Gruškovje), nadgradnjo postaje Pragersko in železniškega vozlišča ter izgradnjo obvoznice Kidričevo.

Dodajo tudi, da je v tem obdobju podravska regija – natančneje Maribor – pridobila enega najhitrejših superračunalnikov v Evropi, superračunalnik Vega, hkrati pa se v Mariboru nahaja tudi največji skejt park v Sloveniji.

Na EK dodajo še, da je poleg omenjenih sredstev Podravska regija preko mehanizma Dogovor za razvoj Podravja v obdobju med 2014 in 2020 dobila tudi pravico do porabe sredstev v višini 93 milijonov evrov.

Vse to je, kot poudarjajo na Evropski komisiji, vidno tudi v statističnih podatkih za Podravje, še posebej, če primerjamo leti 2014 in 2022, pri čemer izpostavijo zvišanje vrednosti BDP, višjo povprečno mesečno bruto plačo ter več podjetij in več zaposlenih.

Kaj pa učinki?

Kako se »evropski denar« skozi učinke odraža v regiji? Svoje, kot poudarjajo na Evropski komisiji, pokažejo že statistični podatki za Podravje, še posebej, če primerjamo leti 2014 in 2022, pri čemer izpostavijo zvišanje vrednosti BDP, višjo povprečno mesečno bruto plačo ter več podjetij in več zaposlenih.

Še več odgovorov ponudi Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor, ki navaja, da je Podravje prejelo več sto milijonov evrov iz različnih evropskih skladov. Ta sredstva so podprla številne projekte v gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu in infrastrukturi, pri čemer poudarijo, da je bila učinkovitost naložb EU še posebej opazna v gospodarski rasti, zmanjšanju socialne izključenosti, izboljšanju okoljske trajnosti in dvigu kakovosti življenja prebivalcev.

Ob prihajajočih EU volitvah pa se ponuja tudi vprašanje, kaj bomo imeli od EU v naši regiji v prihodnje? Na MKRR pojasnijo, da je Slovenija že v lanskem letu začela izvajati Program evropske kohezijske politike 2021-2027 (Program EKP), pri čemer imamo za pet ciljev politik ter zeleni prehod dveh premogovniških regij na voljo 3,3 milijarde evrov.

Sredstva so namenjena predvsem zelenemu in nizkoogljičnemu prehodu, razvoju in inovacijam, socialni vključenosti, zaposlovanju in izobraževanju, trajnostni in pametni mobilnosti, urbanemu in lokalnemu razvoju ter še posebej Savinjsko-šaleški regiji ter prestrukturiranju Zasavja.

V prihodnjih letih se nam v Sloveniji z naslova EU kohezijskih sredstev obeta:

  • 793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod; naložbe, kakor so pridobivanje sončne in vetrne energije; izboljšanje energetske učinkovitosti stavb; poplavno varnost, odvajanje in čiščenje vode;
  • 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti; za digitalizacijo;
  • 741 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanja in usposabljanja;
  • 511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost; naložbe v posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture;
  • 85 milijonov evrov za teritorialne pristope, kakor sta urbani in lokalni razvoj;
  • 249 milijonov evrov za Savinjsko-šaleško regijo zaradi opuščanja rabe premoga in prestrukturiranje Zasavja.

Predvidena razpoložljiva sredstva predstavi tudi Evropska komisija, pri čemer izpostavijo:

»Podravje, ki spada v Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, lahko pričakuje investicije, ki bodo usmerjene v krepitev konkurenčnosti regije, zeleno preobrazbo in dvig kakovosti življenja prebivalcev.«

Dodajo še: »Prioritetna področja vključujejo razvoj infrastrukture, podporo malim in srednjim podjetjem, izboljšanje digitalne povezljivosti in dostopnosti storitev, kot so izobraževanje in zdravstvo. Poleg tega bodo sredstva namenjena socialnim in zaposlitvenim programom, ki spodbujajo vključevanje ranljivih skupin na trg dela in v družbo.«

Ob tem izpostavijo, da lahko regija pričakuje podporo za izvajanje lokalnih razvojnih strategij in projektov, ki bodo spodbujali socialno-ekonomski razvoj, kulturo, naravno dediščino in trajnostni turizem.

Pomembnega projekta bo v okviru programa deležen tudi Maribor – gre namreč za vzpostavitev že predstavljenega Tehnološko inovacijskega centra INNOVUM v okviru Univerze v Mariboru v vrednosti 126 milijonov evrov.

Sredstva se že aktivno razdeljujejo

Razdeljevanje podpor tako aktivno poteka tudi trenutno – na MKRR pojasnijo, da so do konca letošnjega februarja izdali približno 400 milijonov evrov odločitev o podpori, pri čemer sta bila v Podravju že potrjena dva večja projekta zmanjšanja poplavne ogroženosti, ki sta »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave« v vrednosti 28,5 milijona evrov ter »Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi« v vrednosti 14 milijona evrov.

Kako pa je mogoče do sredstev EU sploh dostopati? Na MKRR pojasnijo, da bodo lahko v okviru programa EKP 2021 – 2027 tako javni kot zasebni subjekti v regiji lahko do sredstev pristopali preko javnih razpisov oziroma preko teritoralnih pristopov.

Teritorialni pristopi, preko katerih je mogoče dostopati do EU sredstev, so:

  • CLLD – lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Pristop omogoča lokalnemu prebivalstvu, da z oblikovanjem lokalnih partnerstev – lokalnih akcijskih skupin (LAS), aktivno odloča o prioritetah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje ciljev lokalnega območja. Za izvajanje pristopa je potrebna priprava Strategij lokalnega razvoja.

Za izvajanje CLLD v obdobju 2021-2027 je predvidenih 41 milijonov evrov sredstev.

  • CTN – celostne teritorialne naložbe – pristop je namenjen trajnostnemu razvoju mest, kjer so upravičenci mestne občine (12). Za izvajanje je potrebna sprejeta Trajnostna urbana strategija.

Za izvajanje CTN v obdobju 2021-2027 je predvidenih 170 milijonov evrov.

  • DRR – dogovor za razvoj regij – pristop je namenjen vsem občinam. Slovenija bo pristop regionalnega razvoja uporabila na tistih področjih ukrepanja, kjer so potrebe največje in je uporaba pristopa “od spodaj navzgor” bolj smiselna in racionalna kot “od zgoraj navzdol”. Za izvajanje pristopa je potreben sprejet Regionalni razvojni program. Glavni vir financiranja ostajajo sredstva EKP.

Za izvajanje DRR v obdobju 2021-2027 je predvidenih 458,5 milijona evrov.

Evropska sredstva se torej razdeljujejo na več ravneh družbenega življenja, pri čemer so deležniki na prav vsaki od njih v ustvarjanje politik EU, ciljev in nalog aktivno udeleženi.

»Politike EU, ki vplivajo na regionalni razvoj, se oblikujejo skozi proces programiranja EKP, ki vključuje mapiranje naložbenih področij,« pojasnijo na Evropski komisiji ter dodajo: »Cilji politike EKP predstavljajo širše EU prioritete, medtem, ko so specifični cilji in kazalniki v Sloveniji rezultat pogajanj med organom upravljanja, torej Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj in Evropsko komisijo.«

Po drugi strani lokalni razvoj ureja 37 lokalnih akcijskih skupin (LAS), v katere so vključene vse slovenske občine, kar je, kot poudarijo na Evropski komisiji, v evropskem prostoru redkost. »LAS pripravijo Strategije lokalnega razvoja (SLR), s čimer se lokalnemu prebivalstvu omogoča, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb,« pojasnijo na EK.

Obstaja še ena raven, raven mestnih občin, na katere se nanašajo celostne teritorialne naložbe. »Celostne teritorialne naložbe (CTN) so naložbe na področju trajnostnega urbanega razvoja, katere se izvajajo v vseh 12 mestnih občinah. Mestne občine pripravijo trajnostne urbane strategije (TUS) na podlagi katerih konkurirajo za pridobitev sredstev za izvajanje ukrepov CTN,« pojasnjujejo na Evropski komisiji.

Zahvaljujoč EU številni programi in priložnosti

»Regija Podravje je zaradi našega članstva v EU pridobila možnosti za sofinanciranje številnih projektov, ki vplivajo na gospodarsko rast (razvoj malih in srednjih podjetij, izgradnja komunalne opreme v poslovnih conah, spodbujanje raznih inovacij v podjetjih), socialno kohezijo (izboljšanje dostopa do storitev, kot so zdravstvena oskrba, izobraževanje, socialna varnost itd.,« poudarjajo v Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor.

Dodajajo še, da je to pomagalo zmanjšati socialno izključenost in neenakost ter okrepiti povezanost med prebivalci), pomembno pa je prispevalo tudi k varovanju okolja ter trajnosti.

Ob naštetih priložnostih v sklopu novega programskega obdobja v RRA Podravje izpostavijo še program Obzorje Evropa, ki je ključni instrument EU za financiranje raziskav in inovacij, omenijo pa tudi različne programe in instrumente za podporo podjetjem, kot so EIC Accelerator, COSME, Erasmus za podjetja, različni programi financiranja in posojil kot sta EIB ter EIF in podobno.

Spomnijo tudi na preostale programe za lokalne skupnosti, ki so recimo LIFE za okolje in podnebne ukrepe, WiFi4EU, URBACT, Kreativna Evropa, Erasmus + .

»Finančna sredstva se lahko uporabijo za projekte, ki spodbujajo trajnostni razvoj, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, varstvo okolja in ohranjanje naravnih virov. S tem smo zmanjšali negativne vplive na okolje in prispevali k dolgoročni trajnosti regije,« še dodajo, omenijo pa tudi izboljšano infrastrukturo, pri čemer je s sofinanciranjem investicij Podravska regija izboljšala infrastrukturo, kot so ceste, mostovi, železnice ...

»S tem smo povečali povezanost regije z drugimi deli države ali Evropske unije ter spodbudili turistično gospodarstvo, razvoj človeških virov ...« razmišljajo na RRA Podravje - Maribor in dodajo, da so kohezijska sredstva prav tako učinkovito porabili za podporo in razvoj izobraževanja, usposabljanje in razvoj delovne sile.

»S tem smo povečali zaposljivost prebivalcev regije ter kompetenc zaposlenih ter vplivali na spodbujanje inovacij in podjetništva, to pa seveda vodi k nastanku novih tehnoloških podjetij in povečanju konkurenčnosti regije na globalnem trgu,« še dodajajo ter zaključijo, da so s sofinanciranjem različnih projektov izboljšali razvoj regije, povečali kakovost življenja prebivalcev ter povečali konkurenčnost našega gospodarstva.

Ni vse zlato, kar je evropsko ...

Čeravno se črpanje za posameznika nepredstavljivih vsot evropskega denarja sliši precej idilično, pa področje ni brez svojih izzivov.

»Regija Podravje se pri črpanju sredstev EU sooča z izzivi, ki so podobni ostalim regijam v Sloveniji,« pojasnjujejo na Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor in nadaljujejo:

»Postopki črpanja sredstev iz sklada EU so dokaj zapleteni in kompleksni. Zaradi tega se soočamo s težavami pri pravočasni pripravi investicijsko-projektne dokumentacije, saj so navodila zelo različna, pogosto se spreminjajo, soočamo pa se tudi z dolgimi časovnimi zamiki pri potrjevanju vlog za odobritev projektov. S tem je povezano pomanjkanje usposobljenih kadrov, tako na regionalni, kot tudi državni ravni.«

Opozarjajo še: »Veliki problemi nastajajo pri zagotavljanju lastnih sredstev za financiranje projektov ter velikokrat zapleteno potrjevanje zahtevkov za izplačila, ki povzroča težave prijaviteljev pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev.«

Vsebine in pogoji včasih ne odražajo potreb regije

Dodajo, da je velik izziv tudi samo programiranje vsebin in pogojev za črpanje sredstev, saj te vsebine velikokrat ne odražajo razvojnih potreb regije. Pripomnijo še, da od začetka programskega obdobja in objave prvih razpisov mine preveč časa, kar prijaviteljem povzroča težave pri pravočasni izvedbi načrtovanih projektov.

Ob tem se z nekaj dodatnimi izzivi srečujejo tudi lokalne skupnosti, ki imajo veliko potreb, ki jih iz evropskih sredstev preprosto ni mogoče financirati, pri čemer gre velikokrat za potrebo po izgradnji športne infrastrukture, opremljanje podjetniških in poslovnih con in podobno.

»Lastnega denarja za sofinanciranje projektov je vedno premalo, k temu je potrebno dodatni včasih nerazumljive ali celo nerazumne pogoje, ki prijaviteljem velikokrat onemogočijo pravočasno prijavo na objavljene razpise,« še dodajajo na RRA Podravje - Maribor ter izpostavijo, da je pogosto izziv tudi veliko število manjših lokalnih skupnosti, ki se v kombinaciji z manjšo pripravljenostjo na povezovanje v večje regijske projekte odraža v močni konkurenci.

»Izziv je tudi kompetentnost strokovnih sodelavcev, ki imajo premalo izkušenj za sodelovanje v evropskih projektih,« še dodajo na RRA Podravje - Maribor.