Podravje se večkrat sooča z občutkom pozabljenosti, ki ga opazna slovenska centralizacija še okrepi. Toda če slovenski »center« pozabi, pa smo, kot poudarja evropski poslanec Matjaž Nemec, vselej v mislih Evropske unije.

Z Matjažem Nemcem, poslancem v Evropskem parlamentu, kandidatom na prihajajočih volitvah v Evropski parlament, podpredsednikom Socialnih demokratov ter vnovičnim kandidatom za njihovega podpredsednika, mladim, a izkušenim politikom, očetom, partnerjem in karizmatičnim sogovornikom številnih odlik smo v pomladnem vzdušju Maribora govorili o mnogoterih temah – centralizaciji in decentralizaciji, njegovih uvidih v lokalna okolja, delu poslanca, vlogi EU, EU volitvah, mladih, migracijah, zeleni transformaciji ...

Nedavno ste se v Mariboru srečali z dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor, na vaših socialnih omrežjih pa lahko opazujemo, da ste v zadnjem času pogosto v lokalnem okolju. Kaj želite sporočiti s terenskimi obiski?

Moje prvo sporočilo je, da Bruselj ni tako daleč, kot se zdi. To je nekako v nas, mogoče s pridihom bivših prestolnic, naj bo to Beograd, Dunaj ali pa Rim. Vselej imamo občutek, da se v Bruslju odloča o nečem abstraktnem, kar se nas ne tiče.

Ampak je še kako pomembno, kajti dve tretjini zakonodaje, ki jo sprejme Evropski parlament, se potem v takšni ali drugačni obliki prenese tudi v nacionalno zakonodajo.

Moja politična pot izhaja iz lokalne skupnosti. Začel sem v svoji domači krajevni skupnosti, nadaljeval v občini, v državnem zboru …

Da prenesem sporočilo, glas ljudi, ki prihaja s terena, ki prihaja iz majhne vasi ali pa iz velikih mest, kot je Maribor, v Bruselj. Da prenesem predvsem njihove potrebe …

Tako da je pomemben del mojega poslanstva tudi to, da prenašam vprašanja in pobude državljanov v Bruselj. Skupaj z mojimi formalnimi pobudami, ki so naslovljene predvsem na Evropsko komisijo.

[[image_1_article_64817]]

Ostaniva pri evropski politiki … Katere politične teme oziroma katera politična vprašanja pri svojem delu postavljate v ospredje?

Vse tisto, kar nas tare kot državljane in državljanke EU. Mi občutimo v lastni denarnici draginjo, inflacijo, življenjski standard se spreminja, je pa na nas, politikih, seveda tudi gospodarstvu in celotni družbi, ali so to spremembe na boljše ali na slabše.

Jaz izhajam iz stališča, da je Slovenija moderna država, demokratična država in da je našla svoj prostor v Evropski uniji. Seveda na nas politikih pa je, da odgovarjamo na izzive sodobnega časa. Med ključnimi aktualnimi izzivi vidim varnost, zelene politike, migracije, konkurenčnost gospodarstva ter tisto, kar je v tem času najbolj pomembno, da poskrbimo, da bo Evropska unija varna in stabilna ter da ne bo nikogar puščala za seboj.

Se pravi, da bo njen najšibkejši člen tako močan, da bo lahko vsakdo od nas dobil svoj prostor pod soncem in se bo lahko v Sloveniji in Evropski uniji mobiliziral in izražal svoje talente.

Ustaviva se za hip ob vprašanjih varnosti, migracije, zelene transformacije … Kako gledate nanje, kako vidite delo Evropske unije na omenjenih področjih?

Eno je povezano z drugim. Izjemne premike smo naredili kot evropska skupnost na vseh omenjenih področjih, seveda zadnjih pet let pa nas zaznamuje kar nekaj kriz – naj si bo to Brexit, naj si bo to kovid, naj si bo to draginja, ali pa konflikti, ki nas obdajajo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ...

Zdi se, da smo kot Evropa relativno (pre)počasi odzivni na te izzive, vseeno pa ne gre pozabiti, da smo del Evropske unije, ki je največji in najboljši projekt miru, ki ga poznamo v Evropi. EU je zgrajena na naših bolečinah in na ramah preteklosti ter konfliktov, česar ne smemo pozabiti.

Izjemno pomembno je, da se lahko Republika Slovenija ter državljanke in državljani prvič v zgodovini na mednarodnem prizorišču izražamo v slovenskem jeziku in skozi evropske institucije jasno izražamo tudi svoje interese. Tisto, kar verjamem je, da je naša prioriteta ohraniti in krepiti blagostanje državljank in državljanov.

Jaz sem prepričan, da ima Slovenija znotraj Evropske unije bistveno večjo perspektivo, kot bi jo imela, če ne bi bila članica te najbolj demokratične in tudi gospodarsko izjemno močne politične družine, ki predvsem spodbuja sodelovanje držav.

To lahko čutimo predvsem mi, ki živimo ob mejah, tudi tukaj v Mariboru. Vsakodnevno se soočamo z izzivi in priložnostmi: kaj pomeni biti del Evropske unije, kaj pomenijo zastoji in nadzori na mejah in kaj pomeni, ko jih ni, kakšen privilegij imamo, ko lahko telefoniramo v Avstrijo, pa v soseščino po isti ceni kot v Ljubljano ali pa v Novo Gorico ... Kakšno prednost imajo mladi, ko lahko študirajo v tujini, ko se lahko brez večjih težav zaposlimo v tujini.

To so prednosti, ki jih prinaša članstvo v tej izjemni evropski družini - Evropski uniji.

[[image_2_article_64817]]

Vse to se sliši zelo lepo, ampak kako povprečnemu volivcu pojasniti, kaj konkretno delo poslanca pomeni zanj? Kaj vloga poslanca prinaša v življenje »navadnega« državljana?

Dokler nisem nastopil v funkciji evropskega poslanca, si nisem predstavljal, da je lahko en posameznik, en evropski poslanec, ki prihaja iz manjše države, pomemben dejavnik v določenih političnih procesih in pri sprejemanju pomembnih odločitev. Še kako je lahko! 

Je pa to stvar posameznika in njegovega angažmaja. Res pa je, da smo vsi poslanci tudi del politične družine in za evropskega poslanca je zelo pomembno, da je dobro pozicioniran znotraj svoje lastne politične družine. Jaz sem s svojim mandatom zadovoljen. Seveda nikoli ne smeš biti povsem pomirjen s svojim delom, ker se vedno odpirajo novi izzivi in priložnosti, da lahko narediš še nekaj več.

Ponosen sem, da mi je parlament na podlagi mojega dela podelil zaupanje za vodenje velike evropske delegacije za odnose z državami severne Afrike, doslej še nihče iz Slovenije ni bil odgovoren za to območje, ki je za nas tudi strateško izjemno pomembno..

Mogoče se to povprečnemu slovenskemu državljanu zdi nekoliko oddaljeno, abstraktno, ampak je ta regija za marsikatero državo bistveno bolj pomembna kot zahodnobalkanska regija, predvsem zaradi zgodovinskih in pa gospodarskih interesov ...

Zelo rad delam na področju zunanjih politik, torej širitvenega procesa na Zahodnem Balkanu, kjer smo Slovenci vselej dobro sprejeti kot poznavalci tega območja. Ukvarjam se tudi z notranjimi zadevami, torej migracijami, Schengnom, sodeloval sem pri oblikovanju ter sprejemu izjemno pomembnega migracijskega pakta.

Zelo mi je pomembno, da odpiram določena vprašanja, ki se tičejo težav ljudi. Kar 135 milijonov državljanov in državljank EU živi ob mejah, to so kraji in mesta, kot je Maribor in okolica, kot je Koroška, kot je Primorska, kot je Prekmurje, kot je domala celoten jug Slovenije.

Kajti na podlagi lastnih osebnih izkušenj sem prepričan, da najbolj čutimo Evropo ljudje, ki živimo ob meji. Se pravi njene koristi, slabosti … Centri ne razumejo, kaj pomeni biti Evropa, mi, ki živimo ob mejah, pa vemo.

Skupaj s svojo ekipo odpiram cel segment tovrstnih vprašanj. Imeli smo zelo pomembne pobude v zvezi s tem, da morajo imeti ljudje, ki živijo na obmejnih območjih, zagotovljene vse pravice, ki jih zagotavlja EU, pa so te (žal), tudi zaradi neskladja nacionalnih zakonodaj in administrativnih ovir, prevečkrat kršene.

Paleta mojih aktivnosti je precej široka. Skupaj s svojimi sodelavci tako v Bruslju kot v Ljubljani smo mlada, zagnana ekipa, s katero odpiramo zelo pomembna vprašanja. Vse, kar se tiče človekovih pravic, kar se tiče porasta nacionalizmov, ki se jim upiramo z obujanjem naše skupne evropske preteklosti kot zrcala naše prihodnosti … Organizirali smo razprave o pomenu vrednot antifašizma,, kajti ta odpor se je rodil prav v Sloveniji, posebej na Primorskem …

Zelo pomembne premike delamo v razmisleku, ki prihaja iz preteklosti in pelje neko novo pot za bodoče generacije Evropejk, Evropejcev, ki imajo kot prva generacija Evropejk in Evropejcev tudi največ koristi od te povezane Evrope.

Dotakniva se spet za hip vašega dela … Kaj bi rekli, da so ključni dosežki vašega mandata?

Veliko se govori o vsebinah, kaj pa samo delo poslanca? Kaj to zahteva od osebe, kaj je to zahtevalo od vas, Matjaža Nemca?

Je določena sprememba … Predvsem za osebno življenje. Sem oče, družinski človek, družina mi je na prvem mestu, in seveda ne samo jaz osebno, ampak celotna družina se je morala prilagoditi temu načinu življenja.

Eno leto smo z majhnim otrokom živeli v Belgiji, v Bruslju ter okusili, kaj pomeni imeti otroka v vrtcu Evropskega parlamenta, ki je absolutno primerljiv s standardom, ki ga imamo v Sloveniji v javnih vrtcih, ki so zelo kakovostni.

Občutili smo, kaj pomeni življenje v tujini ter smo zaradi te izkušnje veliko bolj hvaležni za stvari, ki so se nam poprej zdele samoumevne. Gre za občutek varnosti v Sloveniji, pa naprimer, da odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, kar je za Bruseljčane privilegij, bolj izjema kot pravilo … Pa da imamo v Sloveniji dostop do kakovostne hrane, do čistega zraka. 

Tisto kar me kot očeta v tem trenutku najbolj bremeni je to, da sem primoran delati v tujini od ponedeljka do srede, do četrtka. Živim in delam v tujini, medtem ko je moja družina v Sloveniji in to je tisti najtežji del, zelo iskreno.

To pomeni, da se dnevi izjemno intenzivni in ko pridem domov, tudi s terena, s takšnih obiskov, kot je recimo današnji v Mariboru, te čaka družina. Potem skušam svoji partnerki, svojemu otroku ponuditi vse, kar lahko, se jim posvetim,, da kompenziram tisti čas, ki ga preživim v službi, torej v Bruslju ali pa v Strassbourgu.

Kako sploh poteka dan poslanca?

Premakniva se z evropske na slovensko oziroma na lokalno raven ter se dotakniva perečega problema centralizacije ter razlik med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, položaja Maribora kot nekdanjega gospodarskega in družbenega središča, ki pa se v zadnjem času sooča z odhajanjem vodstev podjetij, odhajanjem kadra … Kakšen je vaš pogled na to? Kakšno vlogo ima pri tem EU, kakšno evropska sredstva?

To je en fenomen, ki se ne dogaja samo v Sloveniji, ampak je pogosto del naših razprav na evropskem parketu. Ko govorimo o enakomerni razvitosti, se ta razprava interpretira in realizira predvsem skozi kohezijska sredstva.

Tukaj je zelo pomembno najti pravilna razmerja, ne samo med regijami, ampak tudi med državami, da bo na primer jug Romunije nekoč enako ali pa se bo vsaj približal razvitosti območja iz evropskega severa. In te dileme smo deležni tudi pri nas, v Sloveniji.

Seveda se razlike zmanjšujejo. Tudi ali pa predvsem na račun evropskih sredstev. V tem trenutku so v Sloveniji še vedno določene razlike, ampak se manjšajo, ko govorimo o Zahodni in Vzhodni kohezijski regiji.

Tisto, kar je zelo pomembno za razvoj Evrope, je enakomeren razvoj. Torej, da boš imel, ne glede na to, od kod prihajaš, enake možnosti za življenje. Prepričan sem, da so EU in njena sredstva gotovo garant tega enakomernega razvoja. .

Tudi jaz prihajam z obrobja in čutim te razlike, zato na nek način čutim dolžnost, da odpiram problematike že prej omenjenih obmejnih pasov, zaradi tega, ker se največ pomanjkljivosti EU čuti ravno ob mejah.

Tudi Maribor je takšno mesto in s svojim delom želim spodbujati enakomerni regionalni razvoj. Kaj to pomeni? To pomeni, da spodbujamo Evropsko unijo, da pripravlja pogoje za financiranje, ki bo pravično. Zaradi naših specifik je Slovenija v deprivilgiranem položaju, predvsem, ko govorimo o majhnih občinah, ki so s svojimi relativno skromnimi proračuni nezmožne sofinancirati projekte iz naslova evropskih sredstev. Tudi če denar je, pa manjše občine velikokrat ne izpolnjujejo pogojev, da bi lahko prišle do evropskega denarja.

In tukaj je treba še veliko narediti. Ne samo slovenska vlada, ampak tudi mi, evropski poslanci, da se kriteriji približajo potrebam naših občin, torej naših krajanov in krajank. Torej, da bodo lahko tudi majhne občine z majhnim proračunom prispevale svoja sredstva za to, da bodo konkurirale za evropska sredstva.

Lahko občutimo na lastni koži, kako se je slovensko podeželje razvilo predvsem na račun evropskih sredstev, in to moramo ceniti, spoštovati. Odgovor na dlani je, ko se sprašujemo o koristih članstva v Evropski uniji, gotovo tudi izjemen razvoj, ki smo ga bili deležni in je merljiv in primerljiv z evropskimi standardi.

Kako se torej v prihodnje spoprijeti z izzivi centralizacije ter Mariboru in regiji povrniti nekdanjo slavo?

Izzivov ne primanjkuje. Veliko sem se ukvarjal predvsem z upravljanjem Schengna, zaradi tega, ker ga čutimo vsi, ki živimo ob mejah, tudi v Mariboru ga lahko občutite.

Dejstvo je, da je sedaj EU, kar se tiče Schengna, prvič sprejela Pakt o migracijah, torej od leta 2015 imamo končno dokument, ki ureja migracije, kar bo omogočilo vse pogoje, da nadzorov na notranjih mejah EU v bližnji prihodnosti ne bi smeli več imeti. Tukaj je storjen zelo pomemben korak za ljudi, živečih ob meji. Ter seveda tisto, kar je ključno, čimveč projektov prilagoditi za potrebe čezmejnega sodelovanja.

V naslednjih tednih bom obiskal vse štiri meje s predstavniki Evropskega parlamenta iz vseh štirih obmejnih držav in nenehno odpiram teme, tudi kar se tiče Maribora in regij ter ljudi, ki živijo ob mejah. Moje pričakovanje je, da bo Evropska unija nekoč imela komisarja, ki bi odpiral vprašanja ljudi, ki živijo ob mejah.

Naj dam preprost primer. Imamo državljana, ki je Avstrijec, imamo državljanko, ki je Slovenka, živita in delata v eni ali pa v drugi državi in do pred kratkim jima ni bilo omogočeno, da bi prišla do otroških dodatkov. To je nedopustno.

To so majhni, a izjemno pomembni koraki, ki pa posamezniku lahko pomenijo veliko za to, da si ustvari življenje v svojem domačem okolju.

Cilj je bi imeli ljudje v okolju, v katerem so odraščali, če si želijo, imeli vse možnosti, da se razvijejo, torej da se razvijejo tudi doma.

Poglejva spet tja v Bruselj … Kakšni so vaši načrti za dokončanje mandata, kakšni za naprej? Kako vidite Slovenijo v EU v prihodnje?

Da, volitve v Evropski parlament so že skoraj pred vrati, zanimanje zanje pa v Sloveniji žal ni preveč občutno. Kako torej volivca spodbuditi k temu, da se 9. junija odzove in odpravi na volišče, kako povišati volilno udeležbo?

Krepiti je potrebno zavedanje na več nivojih. Gotovo to, kar sem omenil, da smo mi prva generacija, ki živimo evropsko realnost, kjer smo spoštovani in je naš glas slišan. Nihče od nas pred nami ni imel tega, ne naši dedki, ne babice.

Torej imamo izjemen privilegij in odgovornost. Tudi če se ozremo okrog nas, ni investicije v infrastrukturo in v večje projekte, ki ne bi bila sofinancirana iz evropskih sredstev.

Ne samo to. Evropska unija financira tudi določene programe, da danes lažje potujemo po Evropi, telefoniramo v EU prostor brez razlike, študenti preko Erasmus programa študirajo v tujini … Torej so določene stvari, ki se nam zdijo samoumevne, pa to niso in se je zanje vredno boriti, si prizadevati, da jih ohranimo.

Zavedati se moramo, da imamo bistveno več koristi na skupnem evropskem trgu, kot če bi imeli zaprt slovenski trg in bi iskali svoje priložnosti. EU je garant stabilnosti, miru, varnosti, tudi pogleda v prihodnost. Kar se tiče transformacije politike in gospodarstva, je ključnega pomena, da smo del te izjemne evropske družine. Verjemite mi, da imamo vse razloge, da se znotraj Evropske unije počutimo samozavestne.

Bi lahko bile, predvsem če povežemo mlade ter trend digitalizacije v EU, rešitev za spodbujanje udeležbe na volitvah morda alternativne oblike volitev? Recimo e-volitve?

Dejali ste, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pri zastopanju svoje države pogosto delujete kot celota, toda pred prihajajočimi EU volitvami je gotovo, da se med seboj razlikujete. Kaj je tisto, kar odlikuje vas in vašo ekipo?

Videti je, da ste precej samozavestni, da vas bomo v prihodnje na evropskem političnem parketu še videli in da imate še veliko za ponuditi ...

Želel bi si … Sem relativno mlad politik z izjemno veliko energije, kot vidite, mislim, da to zgodbo šele pišemo. Moram reči, da sem bil zelo dobro sprejet v svoji poslanski skupini v Evropskem parlamentu. Zdi se mi, da tudi zaradi izkušenj in želje po učenju, spoznavanju, imam še veliko za ponuditi.

Seveda nihče ne more zagotovo še nič trditi, ampak gotovo si tako jaz kot ekipa, pa seveda podporniki, ki podpirajo naše aktivnosti, želimo, da bi nadaljevali našo skupno evropsko pot. Zato, ker iskreno verjamemo, da lahko za naše državljanke in državljane še veliko postorimo tudi v kontekstu evropske politike.

[[image_3_article_64817]]

Današnji intervju nama ponuja pogled na Maribor – na Pohorje, na železniške tire, ki naše mesto povezujejo z našim centrom ter s tujino … Kakšno popotnico bi danes želeli dati Mariboru ter nam, njegovim ljudem?

Pogosto sem v Mariboru, imam veliko prijateljev v Mariboru in v njegovi okolici. Veliko vzporednic vidim z mojo Novo Gorico in Goriško.

Velikokrat mi, ki nismo doma iz centra, krivimo centre, za to, da odločajo o naši usodi. Jaz pa iz svojih izkušenj lahko rečem, da smo kreatorji svoje lastne usode mi, ne nekdo drug, vse je odvisno od nas.

Kajti tudi sam živim v podobnem okolju z izjemnimi izzivi. Danes sicer zastopam celotno državo, ne samo domače okolje in se tudi v okolju, kot je Maribor, identificiram. Vsakič, ko pridem do svojih prijateljev v Maribor, je lepo. Imate izjemne naravne danosti, dajmo to izkoristiti.

Tako, da Mariboru vse najbolje.