Eden od ciljev evropsko sofinanciranega projekta Urbana zemljina za hrano je zraven predelave bioloških odpadkov v rodovitno zemljino tudi vzpostavitev več kot 7.000 kvadratnih metrov urbanih vrtov, ki bodo predani v javno uporabo. Del površin za te urbane vrtove se nahaja na območju ob Pekrskem potoku. V tem tednu smo pričeli z urejanjem površin, ki bodo spomladi dobile novo vlogo – na njih bodo urejeni vrtovi, zasadili pa bomo tudi sadno drevje.
Spomladi bo zemlja bolj voljna in pripravljena na rast
Na teh površinah, ki so v lasti Mestne občine Maribor, trenutno brnijo stroji, dela pa potekajo pod nadzorom enega od partnerjev v projektu, Društva Aktiviraj se, ki je v projektu zadolženo prav za upravljanje z vrtovi, ki bodo nastali. Zasaditev sadovnjaka je bila sicer načrtovana že letos jeseni, a se bo saditev novih, približno 50 sadnih dreves prestavila na spomlad, ko je zemlja bolj voljna in pripravljena na rast.
S projektom Urbana zemljina za hrano želimo i mestne odpadkeuporabit kot vire za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. Osem projektnih partnerjev bo do leta 2020 razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije.
Pridobili tri milijone nepovratnih sredstev
Za pilotni projekt je Mestna občina Maribor kot vodilni partner pridobila tri milijone nepovratnih sredstev, v letošnjem letu pa je v projektu načrtovana izvedba podrobnejših analiz virov odpadkov, pridobitev potrebnih dovoljenj ter operativni plan lokacij vrtov in njihova organizacija, ki se je v večjem obsegu pravkar pričela.
