V času, ko se po vinogradih oglašajo klopotci, ki s svojim tipičnim zvokom odganjajo ptice in naznanjajo jesen, znova postane aktualen lik ovtarja – čuvaja vinogradov. Ta počasi izginja iz našega spomina, ostaja pa zapisan v knjigah in kronikah. Po zgodovinskih virih je moral vsak ovtar, ki ga je najel gospodar, zapriseči na sodniji, da bo vestno opravljal službo od 15. avgusta do 15. novembra. “Hranil se je priložnostno pri gospodarju. Spal je po raznih utah ali kar pod kakšnim drevesom. Pokrival je tri hektarje vinogradov, za svoj videz ni skrbel, bolj kot je bil kosmat, bolj je bil grozen in bolj so se ga bali. Nosil je ovtarsko palico z ostro konico na koncu, s katero je lahko zapičil kakšno požrešno kokoš,” razloži Oskar Neuivrt, raziskovalec zgodovine Malečnika, sicer nekdanji gasilec in pirotehnik.
Ovtar, njegov lik je bil dejaven v 19. in prvi polovici 20. stoletja, je imel dnevno dva obhoda, podnevi in ponoči. Da je bil ponoči na obhodu, je gospodar preveril na kakšni okenski polici, kjer so mu nastavili šilček žganja. Čez dan se je moral oglasiti pri vsaki hiš, ki ga je najela. Če so bili pri kosilu, je imel pravico vzeti prvemu žlico in na hitro nekaj pojesti in brez pozdrava oditi.
Največja sramota za ovtarja je bila, če je bil pri hiši gospodarja v trenutku, ko je nekdo vstopil z nakradenim grozdjem
Kot pojasnjuje Neuvirt, so bili glavni kradljivci grozdja v vinogradih otroci, fantje, vasovalci, romarji, nedeljski izletniki, viničarji in domače živali. “Za kršitelje so bile določene kazni. Velika sramota je bila, če je ovtar koga zasačil in ga peljal na policijo. Otroke je navadno le prestrašil. Največ je zaslužil v času romanja, zato je bil takrat še bolj pozoren. Fantje vasovalci so se radi postavili pred dekleti in jim prinesli nakradeno grozdje. Če ga je zasačil ovtar, je moral plačat. Če ni imel denarja, mu je ovtar vzel klobuk, kar je bila največja sramota za vasovalca. Največja sramota za ovtarja pa je bila, če je bil pri hiši gospodarja v trenutku, ko je nekdo vstopil z nakradenim grozdjem. To se je dogajalo med ličkanjem, gostijah, krstih, …”
Delo ovtarja pa je bilo tudi nevarno. “Beležimo primere, ko so fantje vzeli na piko ovtarja, ga napili in obračunali z njim. Vemo za primer, da so ga vrgli pod kamen v preši in zavrteli vreteno preše na njega in ga ubili,” je še dodal Oskar Neuvirt in pogovor zaključil s šaljivim stavkom, ki ga je leta 2003, na svoj 95. rojstni dan, izrekel Franc Ulbl iz Kungote: »Ovtar je tisti, ki podnevi čuva grozdje, ponoči pa ga sam najbolj krade.«
Na širšem območju Slovenskih goric je aktivnih šest ovtarjev
Na širšem območju Slovenskih goric je trenutno šest ovtarjev; Samo Tuš Korl na območju Gornje Radgone, Alojz Jenuš – Slavek, varuh mariborske Stare trte, meransko-limbuški ovtar Dušan Javnik, na območju Benedikta deluje Janez Žižek – “trikralovski ovtar”, častni ovtar iz Cerkvenjaka Rudi Druzovič in Marko Šebart, ki pokriva občino Lenart.