Na Mestni občini Maribor (MOM) izpostavljajo, da je občina kot večina slovenskih občin s strani države podfinancirana, da bi lahko izvajala vse naloge, ki jih nalaga zakon in že enkrat opozarjajo, da bi se v primeru nadaljevanja sedanjih proračunskih praks, lahko zgodil finančni zlom v MO Maribor leta 2016 ali najkasneje leta 2017.
»Nova izhodišča proračuna so v pripravi, pripravljena bodo predvidoma v 1. trimesečju letošnjega leta,« pravijo na Mestni občini Maribor.
Na MOM pa tudi jasno poudarjajo, da bo,  ne glede na rezultat pogajanj z vlado, potrebno že letos sprejeti nekatere varčevalne ukrepe, saj bodo proračunski prihodki nižji od prejšnjih let. Občina pripravlja reorganizacijo delovnih procesov z namenom boljšega izkoristka že obstoječih kadrovskih resursov in hkratnim zmanjšanjem materialnih stroškov: »Z naslova materialnih stroškov mestne uprave se predvideva 30 odstotkov zmanjšanje,« dodajajo.
Na MOM pravijo, da se je vodstvo v času od objave prvih izhodišč proračuna, sestalo z vsemi proračunskimi porabniki v mestu.
Dodatni prilivi tudi z naslova NUSZ?»Župan skupaj s strokovnimi službami MOM pregleduje dosedanje načine financiranja z namenom dodeljevanja sredstev glede na dejansko porabo. Hkrati intenzivno išče možnosti za povečanje prihodkov s strani nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), pregled po enotah z namenom, da se NUSZ pobere tudi pri tistih subjektih, ki do sedaj le-tega niso plačevali, pa so v skladu z zakonom zavezanci.«
                                                                     
Na MOM pravijo, da se je vodstvo v času od objave prvih izhodišč proračuna, sestalo z vsemi proračunskimi porabniki v mestu predvsem z namenom, da v javnih zavodih, agencijah, skladih in podjetjih, najde notranje rezerve ter možne ukrepe racionalizacij, zato da lahko MO Maribor pripravi tak osnutek proračuna, ki bo finančno in socialno vzdržen ter ohranil vse vitalne dejavnosti v mestu. 
 Država želi zmanjšati povprečnine
Ministrstvo za finance je v interventnem zakonu pripravilo seznam ukrepov, s katerimi naj bi država občinam znižala občinske izdatke, v zameno pa dobila soglasje občin za znižanje povprečnine na 494 evrov na občana. Cilj ministrstva je privarčevati znesek, ki manjka v državnem proračunu, stališče obeh reprezentativnih združenj občin – poleg SOS še Združenja občin Slovenije (ZOS) – je enako: povprečnina naj v letu 2015 znaša 536 evrov, zniža pa se lahko le za toliko, kot bo ministrstvo za finance razbremenilo občine.
Mariborski župan Andrej Fištravec je na sestanku na temo povprečnin v Ljubljani dejal: »Nihče ne bo rekel, da so neobvezni zakonski programi, ki so jih občine razvile zaradi svojih specifik kot je recimo javna kuhinja, varna hiša, materinski dom in tudi Borštnikovo srečanje, Glazarjeve nagrade, neki nadstandardi. Da, imamo neke nadstandarde, ki jih bomo porezali. Če se bi šlo na nivo 494 evrov povprečnine, lahko v Mariboru zapremo »štacuno«. Ker ni možnosti, niti zadolžiti se ne moremo. Ni »šans«, da bi proračun sestavili na način, da ne bi na ulici izbruhnila revolucija. Vsi moramo jasno povedati, da ne moremo z občinskimi viri, s katerimi razvijamo specifiko posamezne občine, mašiti državnih lukenj. Tako ne gre. Pod 536 evrov povprečnine absolutno ne moremo iti.«