Omrežje poštnih poslovalnic je ena izmed največjih konkurenčnih prednosti Pošte Slovenije, hkrati pa tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja omrežja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, spremembe v portfelju storitev (padec pisemskih pošiljk, denarnih storitev itd.), razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev v poštnih poslovalnicah vse manjši, v številnih primerih se je skrčil do te mere, da, kot pojasnjujejo na Pošti Slovenije, ne omogoča ohranitve zdajšnjega modela omrežja poslovalnic. Zato v Pošti Slovenije izvajajo reorganizacijo poštnega omrežja na način, da uporabnikom poštnih storitev ponudijo enako kakovostne storitve, vendar v sklopu različnih organizacijskih oblik poštnih poslovalnic, ki jih opredeljuje zakonodaja, to so pošte, pogodbene pošte in premične pošte. “Pri tem sledimo Splošnemu aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki nam nalaga predpisano gostoto omrežja, pri čemer velja poudariti, da sodi Slovenija med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto oziroma pogodbeno pošto ali površino v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta oziroma pogodbena pošta. Pogodbena pošta je oblika kontaktne točke, ki za Pošto Slovenije pomeni racionalnejši način ohranjanja poštne mreže, hkrati pa uporabnikom še naprej ponuja enake storitve po enaki kakovosti,” so pojasnili na Pošti Slovenije.
Kot še dodajajo, so pogodbene pošte v tujini že dlje časa uveljavljene, uporabniki so jih zelo dobro sprejeli. V več evropskih državah delež pogodbenih pošt presega 90 odstotkov vseh pošt (npr. Nemčija 99,9 odstotkov, Velika Britanija 97 odstotkov, Avstrija 76 odstotkov, Nizozemska 99 odstotkov), tako da Pošta Slovenije sledi trendom drugih poštnih uprav. “Tudi naša izkušnja z vzpostavljanjem pogodbenih pošt v Sloveniji je zelo dobra, saj že vrsto leto uspešno posluje že več kot 160 pogodbenih pošt.”
Preoblikovana pošta na Sveti Ani
Glede na načrt preoblikovanj, ki ga je objavila Pošta Slovenije, naj bi v lanskem letu preoblikovali pošte v Jurovskem Dolu, Malečniku, na Sveti Ani, Benediktu in Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Ali je do teh preoblikovanje dejansko prišlo in kaj takšna reorganizacija poštnega omrežja pomeni za uporabnike, smo vprašali na Pošti Slovenije.
Ali je v omenjenih primerih že prišlo do preoblikovanja pošt in kdaj?
V Malečniku pogodbena pošta posluje od 2. 11. 2022. V Jurovskem Dolu in na Sveti Ani v Slovenskih goricah poslujeta pogodbeni pošti od 3. 1. 2023. V Benediktu načrtujemo odprtje pogodbene pošte v pomladanskih mesecih leta 2023. V Sveti Trojici v Slovenskih goricah zaenkrat še potekajo dogovori s pogodbeniki glede prevzema pošte v upravljanje v letu 2023.
Kdo je (bo) v omenjenih primerih prevzel pogodbeno pošto?
Pogodbeno pošto Malečnik je prevzel v upravljanje pogodbenik Fineon, d.o.o. Pogodbena pošta posluje na isti lokaciji, to je na naslovu Malečnik 56, 2229 Malečnik. Pogodbeni pošti Jurovski Dol in Sveta Ana je prevzel v upravljanje pogodbenik Agrolit d.o.o. Pogodbeni pošti poslujeta na naslovu Jurovski Dol 40B oziroma na naslovu Sveta Ana 24A. Pogodbeno pošto Benedikt bo prav tako prevzel v upravljanje pogodbenik Agrolit d.o.o., poslovala bo na naslovu Industrijska cesta 3. Za pogodbeno pošto Sveta Trojica v Slovenskih goricah pogodbenik še ni izbran, v teku so dogovori.
V čem se poslovanje pogodbene pošte razlikuje od klasične pošte?
Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se dejavnost pošte združi z dejavnostjo drugega gospodarskega subjekta oziroma pogodbenika Pošte Slovenije. Pošta Slovenije skozi pogodbene pošte nudi uporabnikom poštnih storitev enake storitve kot na ostalih poštah, torej celotno univerzalno poštno storitev predpisane kakovosti, kot tudi druge komercialne storitve, po katerih stranke povprašujejo, kot denimo druge poštne storitve, bančne storitve, storitve plačilnega prometa, prodajo poštnega blaga. Uporabniki lahko na pogodbenih poštah opravijo enake storitve kot na ostalih poštah, ob tem pa imajo pogodbene pošte pravilomoma tudi daljši delovni čas, storitve so zaradi tega uporabnikom dostopnejše.
Na ta način Pošta Slovenije torej ne zapira poštnih poslovalnic in ne krči poštne mreže, saj so pogodbene pošte del poštne mreže Pošte Slovenije, ki jih upravljajo pogodbeni partnerji Pošte Slovenije in so enakovredna organizacijska oblika kontaktne točke (tj. pošte) ostalim poštam v poštni mreži. Pogodbene pošte so kot oblika kontaktne točke predpisane tudi v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 173/2020). Upravljanje pogodbene pošte predstavlja priložnost za samega izvajalca oziroma pogodbenega partnerja Pošte Slovenije, saj opravljanje poštnih storitev skupaj z osnovno dejavnostjo pripomore k promociji in posledično širitvi njegove osnovne dejavnosti ter večjemu obisku strank.
Koliko pogodbenih pošt imamo v Sloveniji in kakšni so načrti za leto 2023?
Trenutno število pogodbenih pošt v Sloveniji je 168, kar predstavlja okoli 35-odstotni delež vseh pošt v Sloveniji. V skladu s potrjenim strateškim razvojnim programom Skupine Pošta Slovenije, katerega del je tudi strategija omrežja Skupine Pošte Slovenije, je načrtovana nadaljnja reorganizacija poštne mreže v smislu povečevanja števila pogodbenih pošt, saj s tem ohranjamo število pošt in pokritost ter visoko dostopnost omrežja za naše uporabnike. Pri tem pa bomo po vzoru tujih poštnih operaterjev in tudi trendov na področju potreb in pričakovanj uporabnikov zasledovali cilj, da uporabnikom čim bolj olajšamo dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, pogodbenih prevzemnih mest, paketomatov, paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so npr. bencinski servisi).
Za letošnje leto načrtujemo, da bomo na področju celotne Slovenije vzpostavili okoli 20 do 30 pogodbenih pošt.
Preoblikovana pošta v Jurovskem Dolu
Peter Škrlec: Zavračam namigovanja nekaterih, da je za preoblikovanje pošte kriv župan
Glede preoblikovanja pošte v Jurovskem Dolu je Peter Škrlec, župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, povedal, da je to zgodba z dolgo brado. “Prvi poskusi preoblikovanja s strani Pošte Slovenije so se začeli že pred štirimi leti. Že takrat sem jim povedal, da, glede na to, da je naša pošta ves čas pozitivno poslovala, želimo, da ostane na dosedanji lokaciji. Prepričan sem namreč, da ko bodo začeli zapirati pošte, trgovine, šole, …, občine ne bo več. Menim, da centralizacija za naše podeželje ni dobra. Res je sicer, da pošto še vedno imamo, lahko pa se zgodi, da bo pogodbenik začel slabše poslovati, posledično pa lahko ostanemo brez pošte.”
Škrlec še dodaja, da odločno zavrača namigovanja nekaterih na družabnih omrežjih, češ, da je on kriv za preoblikovanje pošte: “Proti temu sem se, kot se reče, boril z vsemi štirimi, pa žal ni šlo drugače. Potrebno je vedeti, da je lastnik Pošte država in ona je pravi naslov za takšna obsojanja.” Župan še pravi, da prebivalci na podeželju včasih s svojim ravnanjem, ko namesto lokalih pošt in trgovin obiskujejo tiste v večjih urbanih središčih, sami pripomorejo, da kakšne storitve v manjšem kraju ni več ali se preoblikuje. Obstaja bojazen, da bi lahko zaradi takšnega nepatriotskega ravnanja v prihodnosti v Jurovskem Dolu ali kakšnem drugem manjšem kraju zaprli edino trgovino. Vemo, da so v preteklosti v jurovski občini želeli umakniti bankomat, a je ta zaradi upora domačinov in občinske uprave ostal in še vedno deluje.
