Pred točno enim letom, 4. decembra 2022, je bil na volitvah za župana Mestne občine Maribor s 19571 glasovi za drugi mandat izvoljen Aleksander Saša Arsenovič. Ponovo izvolitev je župan razumel kot potrditev dobrega dela in kot zaupanje v to, kar počne. ”V prvem mandatu smo se marsikaj naučili in verjamem, da bomo v drugem vključevali še več ljudi in da bo veselja v mestu še več,” je dejal na dan izvolitve.

Svoj program je Arsenovič razdelil v pet sklopov, med drugim je napovedal, da se bodo ukvarjali z znanjem, okoljem in prostorom, zdravjem, solidarnostjo in kulturo ter športom. Napovedali so tudi, da bodo poskrbeli za izvedbo prostorskih in infrastrukturnih projektov. Arsenovič si je prizadeval za trajnostno energijo v mestni občini in tudi v ta namen napovedal vključitev v avtopark več električnih avtobusov, širitev kolesarskih mrež in postajališč znotraj mreže Mbajk, ter urejanje mestnih gozdov in parkov. Med drugim so pred volitvami napovedali še uspešno izvedbo olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga je Maribor gostil v letošnjem poletju. Kako pa se je leto izšlo?

Rok podaljšan enkrat, dvakrat, trikrat …

Verjetno najbolj obsežen in v javnosti najbolj poznan projekt v letošnjem letu je gotovo prenova bisera našega mesta – Lenta. Načrti so že od začetka ambiciozni, s prenovo bi Lent zasijal v vsem svojem sijaju. Prvotno je bilo načrtovano, da bi se dela začela spomladi 2020 in bi Lent v novi podobi zaživel do konca leta 2020. A se je začetek odvil povsem drugače. Mariborska občina je šele v začetku maja lani podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo med Studenško brvjo in Vodnim stolpom. Rok za dokončanje gradbenih in obrtniških del pa je bil medtem že večkrat prestavljen, zadnji rok je bil tako konec oktobra.

Med razlogi za zakasnitve v izvedbi projekta so na občini navajali dodatna nepredvidena dela, neugodne vremenske razmere in narasle vode, zamude na strani izvajalcev in dejstvo, da je na Lentu sočasno potekalo več projektov.

Po vseh prestavljenih rokih, pa je v sredini poletja javnost razburila novica, da bo vsem tem čakanju, Lent sploh ne bo v takšni obliki, kot je bilo načrtovano. Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov je prišla odločitev, da ne izvedejo zunanje ureditve na območju Benetk, Vodnega stolpa, zmanjšali so število inštalacij za pitnike, niso izvedli zunanje ureditve z novimi stopnicami pred Hišo stare trte, obstoječih stopnic ob ladjici na Benetkah niso porušili, izvedba novih stopnic za dostop do reke Drave pa je bila prestavljena na kasnejše obdobje.

So pa že pričeli z zasaditvijo dreves na Lentu, da uresničijo obljubo o novi zeleni turistični točki v Mariboru. V novembru so Nigradovi delavci že začeli z zasajanjem gredic ob nabrežju. Za Lent se sicer predvideva zasaditev 175 novih dreves, med katerimi bosta predvsem dve sorti gledičije (Inermis in Sunburst), poleg tega pa bodo sadili tudi lipovce in šmarne hrušice.

Ofem z odličnimi odzivi, zaključni račun negativen

Ofem se je po besedah župana Saše Arsenoviča izkazal kot prava odločitev zaradi številnih pozitivnih učinkov za mesto, regijo in državo. “Posredni in neposredni ekonomski učinki Ofema so generirali približno 18,8 milijona evrov prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Poleg tega je bilo na račun tega dogodka za dodatnih 14,5 milijona evrov končne porabe gospodinjstev, 4,7 milijona izvoza v storitvah, 4,3 milijona davkov ter 1,48 milijona investicij. Skupna poraba, ki jo je generiral Ofem, tako znaša 47 milijonov evrov,” je ponazoril župan, sklicujoč se na izračune iz študije ljubljanske ekonomske fakultete.

Na predstavitvi rezultatov je župan spomnil na izjemen turistični obisk mesta in regije v času Ofema ter na novo športno infrastrukturo, ki jo je s tem pridobil Maribor, med drugim obnovljeno Dvorano Tabor in novo atletsko dvorano. Za skoraj milijon evrov nove športne opreme. “To je prav tista stvar, ki je povzročila dodatne stroške in minus, saj smo sprva mislili, da jo imamo, a smo jo morali potem kupiti. A ta oprema bo ostala tukaj in jo bomo lahko še naprej uporabljali,” je pojasnil župan.

PREBERITE ŠE: DNEVNA: Kakšno zapuščino je OFEM pustil v Mariboru?

Skupno so zabeležili skoraj 7000 udeležencev, od tega 3549 članov reprezentanc iz 48 držav. Eden največjih organizacijskih zalogajev je bila otvoritvena slovesnost, ki jo je spremljalo okoli 8700 gledalcev na stadionu in 47.000 gledalcev v neposrednem prenosu na spletu.

Končni obračun kaže, da so stroški Ofema znašali 10,8 milijona evrov, kar je po besedah direktorice tekmovanja v Mariboru Nataše Ritonije manj, kot so sprva načrtovali. Poudarila je, da je bil to eden najcenejših Ofemov v zadnjih letih, predhodnica Banska Bystrica je porabila pet milijonov evrov več.

Prihodkov je bilo za 10,2 milijona evrov, od tega je 2,5 milijona evrov za organizacijo prispevala država in dober milijon občina. Za pokritje minusa se dogovarjajo z Javnim holdingom Maribor. Župan je pojasnil, da je del holdinga Šport Maribor, ki bo tudi dobil največ pridobljene športne infrastrukture.

Na mladih svet stoji, pa so skoraj ostali brez štipendij

Problematika štipendij za nadarjene dijake in študente v Mariboru je postala pereča pred začetkom šolskega leta, ko je v javnost prišla odločitev, da občina letos ne bo objavila doslej uveljavljenega razpisa v ta namen. Prav Arsenovič je novembra 2022, kot kandidat za župana, v svoj volilni program za vsak dan boljši Maribor zapisal »Povečali bomo sredstva za štipendije za nadarjene dijake in študente z namenom zagotavljanja in vračanja najsposobnejših kadrov v mesto«.  Zaradi težke likvidnostne situacije pa je občina sprejela odločitev, da se Javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov za šolsko leto 2023/2024 ter Javni razpis za štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja za šolsko leto 2023/2024 v letu 2023 ne objavita. Več svetniških skupin je zaradi tega ostro kritiziralo župana Sašo Arsenoviča, ta pa je postregel z razlago, da bodo omenjene štipendije nadomestili z novimi, kadrovskimi štipendijami.

PREBERITE ŠE: ANKETA: Ali se vam zdi primerno, da bodo nadarjeni mladi ostali brez štipendij?

Svetniki SD Maribor so sicer nov sistem kadrovskega štipendiranja pozdravljali, a pri tem izrazili skrb, da se v kratkem roku, ta sistem ne more korektno pripraviti in izvesti. S 26 za in 1 proti so svetniki nato na seji v oktobru sprejeli sklep, s katerim so županu naložili izvedbo razpisov za štipendiranje nadarjenih študentov in dijakov za letošnje šolsko leto. V rebalansu proračuna, ki so ga potrdili novembra so nato le našli 21 tisoč evrov za dijake in študente.

Finančna kriza občine odnesla predloge občanov

Večina idej, ki so jih v okviru zbiranja ter glasovanja za predloge participativnega proračuna 2023 – 2024 podali meščani, je še vedno neizvedenih. Izmed kar 86 izglasovanih predlogov, ki jih obsega participativni proračun, sta bila do nedavnega na spletni strani kot izvedena označena le dva predloga, trenutno pa so kot taki navedeni trije. Preostalih 83 predlogov, ki so bili načrtovani za izvedbo v letih 2023 in 2024, tako še čaka …

PREBERITE ŠE: DNEVNA: Finančne težave krive tudi za to, da predlogi občanov zaenkrat ostajajo v predalu

”Stroški infrastrukture, energetike in podpornih dejavnosti, vključno s plačami zaposlenih, so se so se v zadnjih letih povišali za bistveno višji znesek, kot je MO Maribor prejela od države sredstev za financiranje teh nalog,” so za naš medij pojasnili razloge za neizvedbo in dodali: ‘‘MO Maribor pa mora prevzemati finančne naloge, ki jih zapoveduje veljavna zakonodaja. Ob tem se je povprečnina, ki naj bi delno uravnavala povečanje obveznosti lokalne skupnosti, povečala za bistveno manj, kot pa so se povečali vsi tekoči stroški.”

Mbajk mreža se širi, pridobili prvo zeleno avtobusno linijo

Ni pa vse v letošnjem letu tako črno. V letošnjem letu je občina namreč res razširila mrežo Mbajk postajališč. Dve postajališči še čakata na predajo v uporabo – eno pri dvoetažnem mostu, drugo pa na Lentu pri Vodnem stolpu. Trenutno je v Mariboru 26 že operativnih Mbajk postajališč, občina pa jih namerava v prihodnje postaviti še več. ”Mestna občina Maribor ima izdelan predlog širitve sistema Mbajk na 74 lokacij po vsem mestu. Širitve na dodatna mesta so predvidene postopoma, v radiju od 400 do 500 metrov, saj tako zasledujemo povezanost med obstoječim sistemom in širitvami,” so pred kratkim povedali za naš medij.

PREBERITE ŠE: FOTO: Znano, kdaj bodo otvorili postajo Mbajk pri dvoetažnem mostu

Novembra je mesto dobilo tudi prvo povsem elektrificirano linijo. V vozni park mestnega potniškega prometa v Mariboru sta bila vključena še dva nova avtobusa na popolnoma električni pogon. Oba sta razporejena na mestno linijo 6 Vzpenjača; na tej sta že doslej vozila dva enaka električna avtobusa, z dodatnima dvema pa je postala prva v celoti elektrificirana avtobusna linija pri nas. Skupno podjetje Marprom iz Skupine JHMB sedaj uporablja že 7 električnih mestnih avtobusov.

Foto: Mestna občina Maribor

Arsenovič prizna, da je letošnje leto najtežje doslej

Letošnje leto tako županu ni bilo postlano z rožicami. Finančna kriza, ki je bila tudi po priznavanju občine posledica preambiciozno zastavljenega proračuna, ki je letos (pred rebalansom) znašal rekrodnih 194,629 milijona evrov, je zarezala v praktično vsak kotiček nalog občine. Da je za njim najtežje leto doslej pa prizna tudi sam župan Saša Arsenovič: ”Vsekakor je za nami najtežje leto doslej. Rekordno visoka podfinanciranost in zelo pozno sprejetje proračuna je imelo in še ima izjemen vpliv na naše delo, na vse projekte, ki jih izvajamo in naloge, ki jih kot mesto moramo in tudi tiste, ki jih želimo izvesti,” pove a doda, da je zadovoljen, da mu je skupaj s sodelavci uspelo pripeljati leto h koncu. ”Zagotovili (smo) financiranje in uskladili proračun, da bodo obljubljena sredstva na področju sociale, športa in kulture tudi izplačana. Na tem mestu, bi se želel zahvaliti za potrpljenje vsem, ki so na to čakali in za trud ekipi, s katero smo to realiziral.”

Nekaj uspešno realiziranih projektov, največji dosežek pa …

Izzivov je bilo v tem letu tako veliko, kljub vsem  težavam pa je občini uspelo realizirati kar nekaj projektov. ”Kljub turbulentnemu letu smo uspeli izvesti veliko zastavljenih ciljev, med njimi naj posebej izpostavim rekordno hitro izgradnjo AOD, 25 km novih vozišč, 24 km nove kanalizacije, podprli smo lokalno pridelavo hrane z odprtjem dolgo pričakovanega mlečno-mesnega paviljona, vedno polno igrišče Iva Daneua, širitev priljubljene mreže koles Mbajk, korake naprej v smeri trajnosti (elektrifikacija linije 6, toplotna črpalka Pristan), srednjo postajo KKŽ, kulturna četrt Minoriti je postala pomemben steber kulturnega dogajanja, mednarodno šolo…,” našteva župan.

Kot največji dosežek pa si šteje to, da Maribor z okolico, Štajerska in Pohorje, privablja vedno več obiskovalcev, domačih in tujih, ter da ”bo leto 2023 rekordno ne samo po številu nočitev, ampak tudi po številu obiskovalcev vseh prireditev, dogodkov, naših ulic in trgov”. Ob tem pa vseeno izrazi obžalovanje, da še vedno ni uspel rešiti problema podfinanciranosti z državo, in da se ta primanjkljaj iz leta v leto veča in zajeda v vse sfere življenja v mestu, še posebej na področjih, ki so mu blizu in pomembna.

Kakšne pa so želje in načrti za prihodnost mesta Maribor?

Župan nadaljuje, da pa je vesel uresničitve dolgo pričakovanih projektov in da ”je uporaba in obiskanost Splavarske brvi presegla začetne kritike in je le-ta zdaj pomemben gradnik povezovanja obeh bregov”. Na vse kritike glede prvotne neizvedbe razpisov za štipendije pa Arsenovič odgovarja: ”Štipendije smo zmeraj želeli izvesti in smo sedaj tudi jih, a še vedno vztrajamo pri tem, da se sistem podeljevanja spremeni, da bo ta bolj naravnan k potrebam mesta in regije”.

Za prihodnost Maribora in tudi širše regije si župan želi, da bi jim vlada še bolj prisluhnila, saj da črpanje kohezijskih sredstev ni dovolj, pa tudi da bi proračunska sredstva pomagala obrniti trend bega možganov, da bi skupaj zagotavljali delovna mesta v mestu in regiji. ”Po več obljubah, ki smo jih bili v preteklosti deležni in pomoči vlade v času OFEM, si želim, da bi dosegli konsenz na nacionalni ravni, ki bi omogočil Mariboru razvoj, kot si ga kot drugo največje mesto tudi zasluži,” še nadaljuje in zaključi, da si bo osebno prizadeval za več povezovanja in sodelovanja ter da bi v letu, ki prihaja in ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za Maistrovo leto, zmanjšali dnevne migracije naših ljudi bodisi v sosednje države bodisi v prestolnico in tako izboljšali kakovost življenja v tem delu Slovenije.