Potem ko so se že v dveh od treh bistriških krajevnih skupnostih, ki ležijo na Pohorju, na Tinju in na Keblju, izrekli proti načrtovani postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju, so pred časom enak sklep sprejeli še na zboru krajanov v Šmartnem na Pohorju. Po navedbah Civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnic so tako proti načrtovanem projektu krajani vseh treh pohorskih krajevnih skupnosti, na območju katerih želi podjetje Energija na veter postaviti 56 vetrnih elektrarn.

Pred časom se je pozivom proti gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju pridružila tudi stranka Vesna. “Gre za še en projekt, ki je bil načrtovan povsem brez spoštovanja načel okoljske demokracije in pomeni nesorazmeren poseg v prostor kot tudi življenje okoliških prebivalcev,” so takrat sporočili iz stranke. “Pod krinko zagotavljanja obnovljivih energetskih virov gre v resnici za ignoriranje državnega prostorskega načrta in veljavne zakonodaje, strateških načrtov za razvoj sonaravnega turizma vseh pohorskih občin, zelo verjetno pa še za korupcijo in nenamensko trošenje davkoplačevalskega denarja,” poudarjajo v zunajparlamentarni stranki Vesna.

Vesna sicer podpira prehod na obnovljive vire energije, kamor sodi tudi vetrna energija, a le, če so taki projekti skladni s strokovnimi podlagami, ustrezno umeščeni v prostor, izpeljani demokratično ter na način, da ne uničujejo okolja in ima skupnost od njih kar največjo korist.

Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt, je že večkrat zagotovila, da so pri pripravi projekta s pomočjo stroke dobro preučili možne vplive na naravo. Da so se projekta, ki je tudi del posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030, lotili skrbno in s pomočjo stroke, še zatrjujejo ter dodajajo, da gradnja in obratovanje vetrnih elektrarn ne bosta povzročala čezmernih obremenitev okolja, vplivi na gozd pa da bodo nebistveni, saj ne bo prišlo do resnejšega manjšanja gozdnih površin.

Član izvršnega odbora Vesne in občinski svetnik Ruš Tomi Prosnik nam je pojasnil, da se zasleduje kapitalski interes glede tega, da bi se tudi dalo proizvajati energijo na Pohorju. “Normalno je, da se nekdo pač tega loti in išče načine, kako te zadeve izpeljati. Očitno je nekdo prepoznal na Pohorju pogoje, da naj bi bili izpolnjeni za to, da bi vetrne elektrarne tukaj funkcionirale. To pomeni, da je dovolj vetra. Vsi, ki živimo tukaj, se sicer sprašujemo o tem, ampak očitno ti podatki obstajajo. Tudi država je pred časom ugotavljala, kje v Sloveniji obstaja potencial za vetrno energijo in Pohorje je bilo prepoznano, da bi pod nekimi določenimi pogoji lahko to imelo, predvsem na nekih prevetrenih območjih. Obstajajo pa drugi faktorji, ki ne omogočajo nečesa takšnega.”

“Pohorje ni primerno”

“Za to rabiš eno degradirano območje, neko območje, kjer čim manj posegaš v življenje in delo ljudi, predvsem pa v naravo. S tem argumentom so takrat v državi, to je bilo 2017. ali 2018., ugotovili, da Pohorje zaradi nature in poseljenosti ni primerno. Zdaj pa se je našla skupina posameznikov in so začeli te stvari preučevati. To se je valjalo nekaj časa v nekih državnih podjetjih in zasebnih iniciativah, zdaj pa je to dozorelo, da je nastal konkreten projekt, ki predvideva 56 vetrnic po grebenih Pohorja.”

Spomnimo, ruški občinski svetniki so že soglasno zavrnili leta 2021 že potrjeni podpis dogovora o služnostnih pravicah družbi Energija na veter za potrebe izgradnje kablovoda na Pohorje, kjer to podjetje načrtuje postavitev 56 vetrnih elektrarn. Te naj bi stale na zemljiščih občine Slovenska Bistrica. Svetniki te občine so prav tako brez glasu proti potrdili obvezno razlago prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine, s katero so investitorje dodatno opozorili, da lahko na območjih kmetijskih zemljišč gradijo le male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.

Postopki se sedaj meljejo, ljudstvo se vznemirja, denar se troši, navaja Prosnik. In še, da ta projekt obremenjuje vse, tudi državni in občinski aparat. “Bistveno tukaj je, da njihovi podatki niso revidirani. Nobena inštitucija podatkov o vetru ni preverila. Po podatkih iz Rogle te vetrnice ne bi proizvedle energije niti za polovico Fale. Zato je vprašanje, kakšen strateški cilj zasledujemo? Če ne bomo s tem rešili nobene energetske krize, bomo pa devastirali celo Pohorje. Vedeti pa moramo, kakšne posledice bo imel ta projekt za izgled, delovanje in življenje ljudi ter narave. Vsak od teh objektov potrebuje 300 ton betona v temeljih. To je potrebno spraviti gor, kar pomeni, da bo potrebno urediti ceste, podreti ne vem koliko gozda, potem so še tu povezovalni kabli med vetrnicami. To je zelo resna infrastruktura, ki jo je greš graditi v čisto naravno okolje, kjer je voda, kjer so drevesa in živali ter predvsem ljudje.”

Na pobudo KS Kalše, ki leži na območju Slovenske Bistrice, se je odzvala tudi organizacija Alpe Adria Green. Med drugim v poročilu navaja, da bi umestitev vetrnic pomenila nesprejemljivo razvrednotenje hribovitega, za turizem zanimivega okolja in narave naselja Kalše ter razvrednotenje nepremičnin prebivalcev.  Pa tudi, da bi onemogočila razvijajoče turistično gospodarstvo naselja Kalše, kar pomeni znatno ekonomsko slabitev kraja in prihodkov prebivalcev, ob dejstvu, da je na drugi strani sprejeta strategija turističnega razvoja Pohorja, kamor spadajo tudi Kalše. Navajajo še, da bi izgradnja nadalje pomenila znatno škodovanje zdravju prebivalstva, predvsem zaradi tega, ker bi MVE Kalše oddajala nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, ki prodre skozi zaprta okna in zbuja ljudi sredi spanja ali jim ne omogoča spanja, lahko povzroča glavobole, onemogoča zbrano umsko delo in zdravstveno še drugače škoduje prebivalcem. Prav tako tudi vrtcem in šolam ter zaposlenim v drugih ustanovah.

Poslanci so v začetku julija sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Po besedah Prosnika ta gazi lokalne prostorske načrte, ob tem, da nobeden ne ve, kaj zakon v praksi s seboj potegne.

Zanimivo je, da zakona ni podprla Bojana Muršič, poslanka Socialnih demokratov iz Ruš. Na naše vprašanje, zakaj je glasovala proti, je takrat zapisala: “Naj v uvodu navedem, da se zavedam, da je v Sloveniji veliko potenciala za izkoriščanje obnovljivih virov in je smiselno ta potencial tudi koristiti in seveda to podpiram. A Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prinaša tako prednosti kot slabosti.

Pohorje ne sodi v degradirana območja

Eden izmed ključnih razlogov, zaradi katerih sem zakonu nasprotovala, je odstopanje od obstoječih zakonov in premalo varovalk, zaščite javnega interesa narave. Skrbi me možnost posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih, tudi v območjih, ki so zaščitena zaradi svoje naravne vrednosti. Varovanje kmetijskih zemljišč je ključno za ohranjanje naše biotske raznovrstnosti in kmetijske dejavnosti, zato bi morali biti pri sprejemanju takšnih odločitev še posebej previdni. Izsekavanje gozdov je še ena zaskrbljujoča točka, saj gozdovi igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanju ekosistemskih ravnotežij. Namesto da bi dovolili njihovo uničevanje, bi morali spodbujati trajnostno rabo gozdnih virov.

Prav tako me skrbi hitrejši postopek razlastitve, zaradi umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Ta ukrep bi lahko imel negativne posledice za naravno dediščino naše države in ogrozil občutljive ekosisteme, ki jih je treba zaščititi za prihodnje generacije. Končno dejstvo, da bo akcijski načrt sprejela vlada, lahko sproži tudi dvome o transparentnosti in vključevanju vseh relevantnih deležnikov v postopek sprejemanja odločitev. Zato sem se nagibala k temu, da bi akcijski načrt sprejel DZ. Zakon bo imel dolgoročne posledice za naše okolje, naravne vire in družbo kot celoto.”

Po njenih besedah so novi objekti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je veter, vsekakor potrebni. Prepričana je, da bi jih morali prvenstveno postavljati na degradiranih območjih, ki jih imamo v Sloveniji nedvoumno veliko. “Glede na to, da Pohorje oziroma območja na Pohorju ne sodijo v degradirana območja, nasprotujem vsem predlogom umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju. Pohorje, ki predstavlja pljuča severovzhodne Slovenije, so del Nature 2000 in tudi vir naravne pitne vode. Zato bi bil poseg v prostor z umestitvijo vetrnih elektrarn nesprejemljiv. Pohorje moramo ohraniti kot območje najvrednejše narave, vodnih virov, krajine ter razvoja zelenega turizma. Zato umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorju ostro nasprotujem.”