Ivana Janeza Pučka Cerkvenjačani in prebivalci osrednjih Slovenskih goric zelo dobro poznajo. Po duši in poklicu gostinec se na svojem domu v Stanetincih v občini Cerkvenjak ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, ustanovil je domače društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin, začel z izborom cerkvenjaške vinske kraljice, v zadnjih letih pa kot edini z območja Upravne enote Lenart zaseda visok položaj v Evropskem redu vitezov vina.

Zgradil je hišo in zasadil 350 trt

Pred 35 leti se je z drugega brega Stanetincev preselil na tastovo rojstno domačijo. Že kot otrok je hodil mimo nje, ko je obiskoval dedka v Andrencih. Nikoli pa si ni mislil, da bo tukaj živel in delal. Po prihodu sta se z nekdanjo ženo odločila, da porušita dotrajano gospodarsko poslopje in zgradita novo hišo. Objekt so porušili 27. aprila 1986, njun sin je bil takrat star eno leto, prvega maja pa so že kopali temelje in isti dan začeli z gradnjo. 5. decembra se je mlada družinica že vselila v novo hišo, v kateri pa so imeli kar nekaj časa, ker se zidovi še niso dovolj posušili, težave z vlago. Ker se je Ivan izšolal za gostinca in je želel pri nadaljnjih delih na hiši prijateljem, ki mu bodo pri tem pomagali, ponuditi vino iz svojega vinograda, sta se odločila, da v tistem letu na mestu nekdanjega velikega sadovnjaka posadita 350 trt. “Tega opravila sem se lotil brez potrebnega znanja. Po nasvetu starejšega možakarja, ki je živel blizu, sem posadil ogromno različnih sort vinske trte, kar se je kasneje izkazalo za usodno napako. Moral bi izbrati le tri, štiri sorte, ki jih je mogoče potrgati v relativno kratkem časovnem intervalu, ne pa da sem sadil od skrajno zgodnjih do zelo poznih sort. Ko sva se z ženo vrnila z morja, je bilo v vinogradu vse narobe. Tisto leto smo pridelali le 50 litrov mošta, pa še ta je bil tak, da je leseni sod, ki mi ga je posodil pokojni oče, razpadel.”

Ko je pridobil dovolj vinskega znanja, je vinograd oblikoval na novo

Ivan se je nato odločil, da se bo začel na tem področju izobraževati. Po 12 letih je posekal prav vse trse, očistil parcelo, jo znova preoral in zasadil novi vinograd. Danes na tem mestu na hektarju in pol rasteta 6 tisoč 202 trsa osmih različnih sort. Po navodilih stroke je trte posadil ločeno glede na sorte. Prevladuje renski rizling, za katerega pravijo, da je kralj med vini. Mora pa imeti, kot pravi naš sogovornik, kraljevo življenje. Precej je souvignona, ki se odlično meša v zvrsti. Naslednji je rumeni muškat, ki je bil pred nekaj leti zelo iskana sorta, danes je trg ponekod z njim že zasičen. Imel je tudi sivi pinot, zdaj ga je le še za vzorec, v vinogradu rastejo še traminec, chardonnay, laški rizglin in beli pinot.

Z darovanimi trsi je pomagal doseči Guinnessov rekord

“Ko sem leta 1994 začel saditi trte, je stroka priporočala sivi pinot. Kasneje sem prišel do drugačnega spoznanja, in sicer, da se slabo meša z drugimi vini in da ga je težko prodati. Po petih letih sem to sorto zamenjal. Takrat sem posekal 1480 trt, za kar sem potreboval tri dni.” Vse izsekane trte je podaril Turističnemu društvu Presmec iz Voličine, ki se je leta 2013 pod vodstvom tedanjega predsednika, danes že pokojnega Jožeta Vogrina, lotilo izdelave največjega adventnega venca na svetu. Podvig jim je uspel, tudi po Pučkovi zaslugi, saj so izdelavo venca porabili njegove trse sivega pinota. V Guinnessovo knjigo rekordov so se vpisali z adventnim vencem, ki je v premer meril 100,85 metrov, obseg je znašal 316,82 metra, tehtal pa je sedem ton in pol. V zameno za darovani material je naš sogovornik postal član društva Presmec, udeležuje se njihovih izletov in druženj. Sivi pinot je kasneje nadomestil z laškim rizlingom. “Gre za zelo hvaležno sorto, ki jo lahko samo občudujemo. V preteklosti so mu večkrat naredili krivico. Njegovo grozdje so trgali v začetku septembra, je pa to pozna sorta, rastlina sonca. Ker je bilo grozdje še nezrelo, tudi vino ni bilo kvalitetno. Danes smo te napake iz preteklosti popravili,” razloži Pučko.

Letošnje leto je eno najzahtevnejših v vinogradu

V njegovem vinogradu letos laški rizling zelo dobro uspeva. Je pa to, kot pravi, do zdaj najzahtevnejše leto, odkar se ukvarja z vinogradništvom. “Zaradi vremenskih pogojev je bilo letos zelo pomembno, da je imel vinogradnik dovolj znanja, ničesar ni smel zamuditi. Sam sem bil veliko v vinogradu in kljub obilnim padavinam, neurjem, boleznim (peronospora, oidij, esca, zlata trsna rumenica) imam dober pridelek. Ko na koncu pogledam svoje delo, sem več kot zadovoljen.” Že sredi tega tedna je začel s trgatvijo rumenega muškata, sledijo ostale sorte. Računa, da bo trgatev, če bo dopuščalo vreme, zaključena do konca septembra. Pojasni, da se letos ponekod obeta količinsko dober letnik, tam, kjer je padala toča ali so trto prizadele bolezni, pridelka skorajda ne bo, sladkorne stopnje so v tem trenutku zaradi vremena še nekoliko nižje, kisline pa se počasi uravnavajo. “Sam bom nekaj grozdja prodal, naprešal pa bom okoli sedem, osem tisoč litrov vina.”

V njegov vinotoč prihajajo gostje iz vse Slovenije

V neposredni bližini stanovanjske hiše je sicer Ivan Janez Pučko postavil še en objekt, v katerem je uredil svoj vinotoč, tam je tudi vinska klet. Z gradnjo je začel v letu 2000, saj, kot pravi, si je kot gostinec vedno želel, da bi imel svoj lokal. Poleg tega je imel idejo, da bi nekoč vse tri otroke zaposlil doma, kar se sicer ni uresničilo. Zdaj v glavnem vso delo, tako v vinogradu kot tudi v vinotoču, katerega gradnja je potem trajala več let, opravi sam. “Ko sem odplačal hipoteko, sem objekt tudi dokončal. Lokal je zdaj odprt že deset let, v njem je prostor, ki sprejme 40 ljudi, zraven sta šank in vinska klet. Gostje so nad ambientom, ki nekoliko spominja na primorskega, kar navdušeni. Postrežem jim z domačim vinom in domačimi narezki ter salamami. Posebnost vinotoča pa je kuhana krača.”

V društvo vinogradnikov je vključil tudi ljubitelje vina

Leta 2003 so v Cerkvenjaku na pobudo Ivana Janeza Pučka ustanovili vinogradniško društvo. Idejo je takratnemu županu Jožetu Kranerju predstavil že pred tem, vendar takrat še ni bilo posluha za samostojno društvo. Cerkvenjaški vinogradniki so bili v tistem času vključeni v lenarško društvo, kjer so sprva delali zelo dobro, kasneje pa je kvaliteta vin v Cerkvenjaku začela padati, člani pa so začeli postopoma odhajati. “Najprej nas je bilo v Lenartu devet, kasneje sedem, na koncu sem ostal sam. Zato sem začel razmišljati o samostojnem društvu, s katerim bi združil domače vinogradnike. To mi je takrat v veliki meri uspelo, ne pa v celoti.  Pri meni se je v tistem obdobju zvrstilo veliko izobraževanj, predavanj in degustacij, stroške pa sem moral v glavnem pokrivati sam.” Čez nekaj let je Pučka poklical župan in mu dejal, da bi bilo vendarle koristno, če bi v Cerkvenjaku ustanovili svoje društvo, kar se je kasneje tudi zgodilo. Ob podpri občine se je na prvem ustanovnem občnem zboru zbralo 68 občanov, Pučko pa je postal prvi predsednik društva, ki se uradno imenuje Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, danes pa združuje več kot 100 članov. Na mestu predsednika je bil skupaj štiri mandate, zdaj je že tretji mandat podpredsednik. Vodenje društva je najprej od njega prevzel sedanji podžupan Franci Zorko, ta pa je nato to mesto predal zdajšnjemu predsedniku Marku Brezniku.

Na njegovo pobudo ima Cerkvenjak že sedem vinskih kraljic

Pučko je zaslužen tudi za posebnost cerkvenjaških vinogradnikov. Pred 14 leti je predlagal imenovanje vinske kraljice, do zdaj se jih je zvrstilo že sedem. Aktualna je 23-letna Patricija Peklar. “Ni šlo povsem za mojo pogruntavščino, zgledoval sem se po slovenski vinski kraljici. Pri tem sem imel polno podporo župana. V statutu smo merila slovenske vinske kraljice nekoliko omilili, na prvi izbor so se prijavile tri kandidatke. Morale so pokazati določeno znanje glede poznavanja vina, vinske ponudbe, …. Pri tem je zanimivo, da se je pri tretji vinski kraljici pojavila ideja, da bi naša kraljica predstavljala celotno lenarško upravno enoto. Temu je odločno nasprotoval tedanji župan, saj da gre za naš projekt, ki ga tudi financiramo. Seveda pa nismo imeli nič proti, če se pojavlja tudi na dogodkih po drugih občinah. Moram povedati, da smo vedno imeli izvrstne kraljice, ki so znale promovirati občino tako v Sloveniji kot tujini. Na enem izmed kronanj smo imeli celo 24 kraljic iz vse Slovenije.”

Kot edini v Upravni enoti Lenart je napredoval do najvišje stopnje v Evropskem redu vitezov vina

Kot vinogradnik in vinar je Janez Pučko kmalu spoznal starejše in uglajene gospode, ki so bili v posebnih ogrinjalih, okoli vratu so imeli insignije. Šlo je za vinske viteze, njihove aktivnosti pa je podrobneje spoznal po srečanju z njihovim tedanjim konzulom v Hiši Stare trte v Mariboru. Zdaj Evropskemu redu vitezov vina, ki ima sicer sedež v Avstriji, pripada že 15 let. Red ima nekaj več kot 300 članov. “Član reda ne moreš postati samoiniciativno. Nekdo te mora spremljati in te potem povabiti v red. Ko se je to zgodilo, sem bil počaščen. Najprej sem bil hospes. Po štirih letih sem zaradi svojega znanja, vedenja, angažiranja napredoval v drugo stopnjo, imenovano vinski svetnik. Po treh letih sem postal vinski sodnik, lansko leto pa dosegel najvišjo stopnjo – vinski vitez v Legaturi za Pomurje. Na območju Upravne enote Lenart sem edini s tem nazivom.“ Na raznih vinskih dogodkih sedaj kot častilec vina promovira viteški red in vino kot tako. V lanskem letu je red izdal publikacijo mladi in vino, s katero so želeli mladim predstaviti pomen in uživanje vina. V Sloveniji sicer delujejo trije redi: Evropski red vitezov vina, Združenje slovenskega reda vitezov vina in Red Sv. Urbana.