V Mariboru in okolici valu odpuščanj delavcev ni videti konca; naprej Livarna, nato bivša tovarna sukancev oziroma mariborski proizvajalec sukancev A&E Europe, zdaj pa še Magna, ki ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici. Tudi Talum iz Kidričevega, ki je skoraj 60 let proizvajal aluminij, zadnja leta pa se pospešeno preusmerja v predelavo aluminija in druge bolj dobičkonosne posle, bo v začetku aprila dokončno ugasnil elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Kot smo poročali, Magnino odločitev obžalujejo tako v Štajerski gospodarski zbornici kot v Občini Hoče – Slivnica, kjer jim je žal, da podjetje ni prejelo okoljevarstvenega soglasja za zagon proizvodnje pred novembrom 2021, saj bi v tem primeru zdaj na tej lokaciji že serijsko izdelovali električna vozila Ocean ameriškega podjetja Fisker, ki jih zdaj sestavljajo v graški tovarni. Minister Matjaž Han je povedal, da bo Slovenija od Magne zahtevala vračilo državne pomoči v višini 18,6 milijona evrov. Mariborski župan Saša Arsenovič pa je dejal, da je sicer normalno, da se poslovni objekti zapirajo, a ni normalno, če se zgodijo tri stvari naenkrat, torej tovarna sukancev (A&E, op.a.), Magna, Livarna. Upa sicer, da bo ta proizvodnja ostala tukaj.

Ministrstvo: Na prestrukturiranje in opuščanje dejavnosti brez zadostne dodane vrednosti je vplivala podražitev vhodnih stroškov gospodarskih subjektov

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec. Zanimalo nas je, kako se bodo oni odzvali na pojav “socialne bombe” v Mariboru, zlasti v luči številnih napovedanih podražitev v Mestni občini Maribor, in koliko na odpuščanja oziroma ustavitev proizvodnje vpliva višja minimalna plača, zaradi katere so stroški dela višji.

“Glede morebitne povezave dviga oziroma uskladitve višine minimalne plače in vplivom zvišanja stroškov dela na določene gospodarske subjekte poudarjamo, da je višina minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. V tem pogledu rast minimalne plače zgolj sledi rasti minimalnih življenjskih stroškov in inflaciji. V letu 2022 je zaradi visoke inflacije realna vrednost minimalne plače padla za 1,1 odstotka. Zaradi izrazitega tveganja povečevanja revščine je bilo tako nujno minimalno plačo določiti v skladu z dejanskimi cenami minimalnih življenjskih stroškov in uskladiti z inflacijo,” odgovarjajo na ministrstvu.

Minimalna plača tako z vidika majhnega deleža zaposlenih na minimalni plači (približno 7 odstotkov) kot tudi z vidika relativne zmernosti povišanja stroškov delodajalcev (8,46 odstotkov) na te procese nima bistvenega vpliva.

V nadaljevanju poudarjajo, da je vpliv minimalne plače z vidika rasti stroškov dela ob rasti stroškov ostalih vhodnih stroškov praktično zanemarljiv. “V zadnjem letu so se različni vhodni stroški gospodarskih subjektov močno podražili, elektrika se je tako npr. podražila za več kot 110 odstotkov, zemeljski plin za več kot 120 odstotkov, dizelsko gorivo pa za več kot 35 odstotkov. Navedeno se med drugim odraža v rasti cen proizvodov in storitev, prestrukturiranju in tudi opuščanju dejavnosti brez zadostne dodane vrednosti. Minimalna plača tako z vidika majhnega deleža zaposlenih na minimalni plači (približno 7 odstotkov) kot tudi z vidika relativne zmernosti povišanja stroškov delodajalcev (8,46 odstotkov) na te procese nima bistvenega vpliva. Znanstvene analize preteklih zvišanj prav tako niso pokazale bistvenih prelivanj med plačnimi razredi in učinka na celotno plačno vertikalo.”

Trenutno sta v veljavi dva interventna ukrepa za ohranitev delovnih mest

S kabineta ministra Mesca so še sporočili, da jih vsaka napoved odpuščanja delavk in delavcev seveda skrbi, in da imamo zato na trgu dela tudi več ukrepov. Trenutno sta v veljavi dva interventna ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in delno povračilo nadomestila za čas čakanja na delo od doma. Prvi ukrep velja do 31. marca 2023, drugi ukrep pa do junija 2023.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa velja do 31. 3. 2023, medtem ko ukrep delnega povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma velja do 30. junija 2023. Pri obeh ukrepih je osnovni predpogoj za pridobitev pomoči upravičenost do pomoči za gospodarstvo, ki izhaja iz naslova izjemnih povišanj cen energentov. “Poleg že omenjenih ukrepov pa ima Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostavljen celoten sistem aktivne politike zaposlovanja, ki ob rednem spremljanju stanja na trgu dela naslavlja tudi vsakokratne anomalije na trgu dela. Ministrstvo redno spremlja razmere na trgu dela in se v delu svoje pristojnosti nemudoma odzove z že obstoječimi sistemskimi ukrepi.”

Socialni transferji so se s 1. marcem tudi zvišali (uskladili) za več kot 10 odstotkov.

Kar zadeva reševanje socialnih stisk odpuščenih delavcev, na ministrstvu poudarjajo, da s prijavo v evidenco brezposelna oseba dobi vse pravice, ki izhajajo iz statusa iskalca zaposlitve oziroma brezposelne osebe (med njimi tudi pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost zaradi izgube zaposlitve). “Prav tako vsakdo dobi svetovalca, nemudoma pa se začne z delom na reševanju situacije, predstavijo se jim vse možnosti in informacije glede nadaljnjih postopkov, z namenom iskanja novih priložnosti na trgu dela. Naj poudarimo še, da v primeru socialne stiske, posamezniki in njihove družine lahko zaprosijo tudi za nekatere socialne transferje. Le-ti so se s 1. marcem tudi zvišali (uskladili) za več kot 10 odstotkov.”