Potem ko je pred tremi dnevi presenetila novica, da kanadsko-avstrijska Magna prihodnji teden ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici, je marsikoga upravičeno zaskrbelo, kakšna je prihodnost gospodarske panoge v Podravju in zakaj Maribor oziroma skorajda celotna regija nista več zanimiva za tuje investitorje.

Najprej Livarna, nato bivša tovarna sukancev oziroma mariborski proizvajalec sukancev A&E Europe, nato pa še Magna, valu odpuščanj kar ni videti konca, s tem pa se nič dobrega ne obeta niti za socialni status našega mesta in regije nasploh. Tudi podjetje Talum iz Kidričevega, ki je skoraj 60 let proizvajalo aluminij, zadnja leta pa se pospešeno preusmerja v predelavo aluminija in druge bolj dobičkonosne posle, bo v začetku aprila dokončno ugasnilo elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija, so sporočili iz podjetja.

Na ŠGZ obžalujejo odločitev Magne

Prihod kanadsko-avstrijske multinacionalke v Hoče je leta 2016 napovedal takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, vlada pa je sprejela celo poseben zakon, znan kot Lex Magna, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč. Tako bučno kot završalo, da bo v Hočah svoja vrata odprla Magna in bo tako več možnosti za prosta delovna mesta lokalnega prebivalstva, so nato tovarno slovesno odprli julija istega leta, je prav s takšnim pompom v javnosti zaokrožila tudi novica, da se hoška Magna po manj kot štirih letih poslavlja.

V Magni je bilo predvidenih najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, prva faza pa je predvidevala zaposlitev 400 delavcev.

Avtomobilska skupina je odločitev o ustavitvi proizvodnje v Hočah utemeljila z razmerami na trgu in trenutnimi potrebami kupcev. Dejavnosti bodo preselili v Gradec, čim večjemu številu zaposlenih pa naj bi zagotovili delovna mesta znotraj skupine, za nekatere pa bodo v skladu z zakonodajo pripravili program razreševanja presežnih delavcev, piše STA.

Na lokaciji hoške Magne naj bi ostalo 50 zaposlenih, preostalim 108 zaposlenim naj bi ponudili nadomestno zaposlitev v svoji tovarni v Gradcu.

Zaposlene je novica o tem šokirala, je povedal predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) Gvido Novak. Delajo namreč samo še do konca tedna, potem pa odhajajo na čakanje, vse dokler ne bodo zaključeni vsi postopki v skladu z zakonodajo v primeru odpuščanja večjega števila delavcev. V tem času jim bo podjetje namesto zakonskih 80 izplačalo 90 odstotkov plače, še navaja STA.

“Odločitev kanadsko-avstrijske skupine Magna Steyr, da s prihodnjim tednom ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici obžalujemo,” razlaga direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Aleksandra Podgornik. “V ŠGZ smo podpirali prihod tako pomembne investicije v Slovenijo in še posebej na Štajersko v prepričanju, da se bo tukaj tudi razvijala in omogočala vedno nove zaposlitvene priložnosti. Upamo, da se napovedan črn scenarij ne bo uresničil in bo država znala prisluhniti potrebam investitorjev, ki si želijo manj negotovosti, jasnejše zakonodaje, hitrejšega reševanja zapletov in administrativnih ovir, če in ko se te pojavijo,” še dodaja Podgornikova.

Vračali bodo več milijonsko subvencijo

Zgodba z Magno sicer sega v leto 2017, ko je vlada sprejela sklep o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za vzpostavitev proizvodnje. Zapletlo se je že v začetku, saj so okoljske organizacije nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitev lakirnice na kmetijske površine. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to vse do danes še ni zgodilo.

Podjetje je z odločitvijo seznanilo tudi hoškega župana Marka Soršaka, ki mu je predvsem žal, da podjetje ni prejelo okoljevarstvenega soglasja za zagon proizvodnje pred novembrom 2021, saj bi v tem primeru zdaj na tej lokaciji že serijsko izdelovali električna vozila Ocean ameriškega podjetja Fisker, ki jih zdaj sestavljajo v graški tovarni.

Ob novici, da Magna proizvodnjo umika iz Hoč, je tako minister Matjaž Han pojasnil, da bo Slovenija od Magne zahtevala vračilo državne pomoči v višini 18,6 milijona evrov.

A v Magni ne nameravajo povsem opustiti obratov v Hočah. Na lokaciji lakirnice nameravajo zaenkrat urediti podporno-razvojno središče za druge Magnine lokacije po svetu. Slednje bi lahko postalo tudi pomembno izhodišče za lokalni ustrezno usposobljen kader pri tem pa bi sodelovali tudi s preostalimi lokalnimi deležniki. Za komentar smo prosili tudi Univerzo v Mariboru, ali bi tovrstno sodelovanje podprli, a so nam pojasnili, da zaenkrat takšne iniciative ne morejo komentirati, saj nimajo dovolj informacij.

Pri Magni je sicer treba izpostaviti tudi to, da Magna ni uspela dobiti vseh dovoljenje, kjer bi lahko od začetka do konca sestavljali avtomobile, ne pa le lakirali, kar je resničen razlog za njihov odhod. Ta dovoljenja so čakali nekaj let, ker jih ni, so nekonkurenčni na razpisih za proizvodnjo avtomobilov.

Nastalo stanje v zvezi z odhodom Magne je komentiral tudi mariborski župan Saša Arsenovič: “Da se poslovni objekti zapirajo, je sicer normalno, a ni normalno, če se zgodijo tri stvari naenkrat, torej tovarna sukancev (A&E, op.a.), Magna, Livarna, upam sicer, da bo ta proizvodnja ostala tukaj. Pri Magni je sicer treba izpostaviti tudi to, da Magna ni uspela dobiti vseh dovoljenje, kjer bi lahko od začetka do konca sestavljali avtomobile, ne pa le lakirali, kar je resničen razlog za njihov odhod. Ta dovoljenja so čakali nekaj let, ker jih ni, so nekonkurenčni na razpisih za proizvodnjo avtomobilov. Žalostno je, da so bolj konkurenčni v avstrijski tovarni, kjer jih delovna sila stane več. Magna ni šla v ves ta postopek, da bi vračala subvencijo, ampak da bi tukaj proizvajala avtomobile, zato upam, a se bo to tukaj še zgodilo.”

Ko se bo izkazala priložnost sklenitve kakšnega pomembnega avtomobilskega posla, v Magni zagotavljajo, da bodo svoje načrte v Hočah izpolnili. Nenazadnje je v ta namen že veljaven občinski prostorski načrt, pridobljeno okoljevarstveno soglasje, družba pa je že odkupila del zemljišč za načrtovano drugo fazo projekta.