V okviru današnjega Dneva športa na Športno rekreacijskem centru Polena v Lenartu so slavnostno odprli zadnjo pridobitev priljubljenega športnega centra v osrčju Slovenskih goric. Gre za novo plezalno steno, ki so jo poimenovali po Tadeju Golobu, pisatelju, novinarju, kolumnistu in alpinistu. Samostoječi balvan višine do 4,5 metrov z različnimi nakloni previsa in 90 kvadratnimi metri efektivne plezalne površine s 720 oprimki je primeren za vse generacije plezalcev, od popolnih začetnikov do tekmovalcev.

Na Lenart ga vežejo lepi spomini

Marsikdo ne ve, da je Tadej Golob otroštvo preživel v Lenartu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, srednjo pa nato v Mariboru. Zaradi študija novinarstva se je preselil v Ljubljano, kjer živi že več kot 30 let. Nase je opozoril leta 2010, ko je za svoj roman Svinjske nogice prejel nagrado Kresnik. Poznan je kot avtor številnih biografij in kriminalk: Jezero, Leninov trg, Dolina rož, Virus. Nacionalna televizija je po njegovih romanih posnela več televizijskih serij. Letos oktobra bo izšla peta kriminalka iz serije o kriminalističnem inšpektorju Tarasu Birsi in njegovi ekipi, sicer se pa že nekaj časa ukvarja z ustvarjanjem vodnika za cestno kolesarstvo. “Ena od približno šestdesetih tur bo peljala tudi po Slovenskih goricah,” nam pove Golob.

Letos oktobra bo izšla peta kriminalka iz serije o kriminalističnem inšpektorju Tarasu Birsi in njegovi ekipi.

Doda, da ga na rodni Lenart veže ogromno spominov. “Od tistih, ko smo živeli v centru Lenarta, ki je bil takrat uradno še trg in ne mesto, pa do tistih, ko smo se preselili na njegovo obrobje. Prvi dan sem se pri vračanju iz šole zmotil in zavil proti staremu stanovanju. Seveda so spomini povezani s prijatelji, sošolci iz osnovne šole in tistimi, s katerimi smo osnovali malonogometni klub Fla Flu. Tudi s tistimi, s katerimi smo prebarvali pritličje osnovne šole (stare) in iz njega naredili mladinski klub oziroma disko.“

Da si steno poimenovali po njem, si šteje v čast

Naš sogovornik se v Lenart vrača bolj poredko, in to prav zaradi plezanja. “Odkar sem se začel ukvarjati z njim, sem se namreč izogibal krajev, kjer se to ne bi dalo početi. Poleti Julijske in Savinjske Alpe, pozimi tudi Primorska. V Lenartu sem nekaj časa iskal zid, podoben Rimskemu v Ljubljani, da bi malo potreniral, pa ga nisem našel. Zdaj se bo dalo.” To, da so plezalno steno poimenovali po njem, si šteje v veliko čast. Kot pravi, plezalci, alpinisti radi poudarjajo, da plezajo zase, “ampak tako kot z vsako človeško dejavnostjo je tudi s plezanjem tako, da je lepo, če kdo opazi, s čim se ukvarjamo, in da tako tej dejavnosti veljavo“. Ob današnjem nagovoru ob otvoritvi plezalne stene je bil nekoliko v zadregi, dejal je, da še ni mrtev, niti prav zelo star, pa je stena vseeno poimenovana po njem. Dodal je, da ima zdaj razlog več, da se vrača v Lenart.

Sprva ga je zanimal nogomet, nato se je lotil alpinizma

Tadej se je kot otrok ukvarjal z nogometom in sanjal o tem, da bo igral pri Bayernu. “V srednji šoli se mi je zdelo, da ne bom mogel živeti brez nogometa, pa sem poiskal NK Maribor Branik in se včlanil. Eno leto sem igral zanj, ponosno povem, da v prvi postavi (zadnji vezni, desni bek), in še danes rad pogledam kakšno tekmo.”

Na vrhu Daulagirija, 8167 m (Tadej je tisti, ki kleči, stoji Janko Meglič)

Kasneje se je lotil alpinizma in splezal na dva osemtisočaka. “Najbolj znan je Everest, na vrh katerega sem stopil 9. oktobra 2000, kot član odprave, v kateri je bil tudi Davo Karničar, ki je takrat opravil prvi smučarski spust z najvišje gore sveta. Po odpravi sem o tem napisal knjigo. Dve leti prej sem stal na vrhu še enega osemtisočaka, Daulagirija. Prav toliko kot ta osvojena osemtisočaka mi pomenijo nekateri vzponi v centralnih Alpah – dvakrat vzpon čez severno steno Eigerja pozimi – in tudi prvenstveni v naših Alpah. Recimo, prvenstveni vzpon čez severno steno Votlega vrha Loške stene, ki, kot številni moji, še nima ponovitve.”

V severni steni Eigerja

Če ne bi bilo odprave na Everest, najbrž sploh ne bi postal pisatelj

Prav z Everestom je povezan  pisateljski del Tadejeve kariere. “Če ne bi bilo odprave na Everest, najbrž sploh ne bi postal pisatelj. Ker je nekdo moral napisati knjigo o tej odpravi, sem se oglasil, in tako je konec leta 2000 izšla knjiga Z Everesta. Zanjo sem, čeprav je morala biti napisana hitro, dobil kar nekaj pohvalnih besed ljudi, ki jih cenim, in z njimi zagon za pisanje.”

V Meteori, Grčija

September 2020 pa si bo Tadej Golob najbrž zapomnil za vedno. Takrat se je na pobočju Krnice nad Bavšico v občini Bovec ponesrečil, zdrsnil 20 metrov v globino in pristal v umetni komi. Pravi, da bo rehabilitacija trajala do smrti, se pa med plezanjem že počasi vrača k občutkom, ki jih je poznal pred nesrečo.

Po otvoritvi plezalne stene bodo začeli s športnimi aktivnostmi za otroke

Po uradnem odprtju plezalne stene so ob 10.00 uri začeli s športnimi aktivnostmi, v okviru katerih društva, vključena v Športno zvezo Lenart, predstavljajo svoje dejavnosti, namenjene otrokom od 7. do 15. leta starosti. Otroci se lahko preizkušajo v kolesarstvu, odbojki, nogometu, košarki, balinanju, športnem plezanju, gimnastiki, twirlingu, konjeništvu in borilnih športih. Vsakega otroka čaka sladko presenečenje.