Vstopamo v božično-novoletne praznike, čaroben čas leta, ki je namenjen obdarovanju in preživljanju časa z ljudmi, ki nam največ pomenijo. Namesto ogleda božičnega filma, se z družino raje odpravite v naravo po svež zrak in vstopite v prihajajoče leto z novo energijo.
Za božič in praznike, ki mu sledijo, navadno pojemo tudi kakšno kalorijo več, zato je izlet v naravo ni le dober način preživljanja časa z najbližjimi, temveč tudi koristna rekreacija. V ta namen smo nabrali ideje za dnevne izlete in pohode v Mariboru ter okolici, ki so primerni tako za celotno družino, kot tudi za posameznike.
Rogla: Pot med krošnjami in Lovrenška jezera
Večina ljudi ob besedi Rogla najprej pomisli na smučišča, ki se nahajajo na tem pohorskem biseru. A Rogla je veliko več, kot le smučišče; je edinstvena pohorska turistična destinacija, primerna za vse ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa in narave.
Pot med krošnjami
Pot med krošnjami leži v osrčju mogočnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov. 1000 metrov dolga pot, ki obiskovalce popelje nad krošnje pohorskih iglavcev in listavcev je opremljena z informacijskimi tablami, s katerimi lahko obiskovalci vsako izmed točk na vodoravnem delu sprehajalne poti preučujejo nemoteno. Izobraževalni in didaktični elementi bodo obiskovalce obogatili z znanjem o naravi, njeni zaščiti in vlogi gozda.
Ljubitelji pohodništva lahko po obisku Poti med krošnjami pot nadaljujejo proti Lovrenškemu barju (oziroma Lovrenškim jezerom), eni izmed najmikavnejših naravnih znamenitosti Pohorja. Največje pohorsko barje Lovrenško barje (oziroma Lovrenška jezera) leži na kopastem slemenu Planike na povirju pohorskih potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Barje sestavljajo večja in manjša jezerca, skupno jih je 20.
Lovrenška jezera poleti
Lovrenška jezera so še posebej zanimiva v zimskem času, saj jih lahko proučujete na tekaških ali turnih smučeh. Le-te si lahko izposodite, za njihovo uporabo ni potrebno predznanje, osnove gibanja pa pridobite na izletu samem.
Cesta do Rogle ni zapletena, saj vodi skozi Slovenske Konjice in Zreče in je dobro označena. Na Rogli je tudi veliko parkirnih mest, kjer lahko med izletom pustite svoj avto. Medtem ko se Pot med krošnjami nahaja v samem središču Rogle, so Lovrenška jezera od Rogle oddaljena dobro uro hoje. Pot do jezer se začne pri piceriji in pivnici Planja in je dobro označena.
Mestni razgledi
Za ljubitelje izvrstnih razgledov, ki pa med prazniki nimajo dovolj časa, da se odpravijo na dnevni pohodniški izlet, ponuja veliko tudi Maribor.
Piramida
Pot začnite v Mestnem parku in se povzpnite na 386 metrov visok mestni grič, od koder boste lahko iz mesta, kjer je nekoč stal mariborski grad, uživali ob čudovitem pogledu na pobočja vinske trte ter še naprej na celotno mesto. Svojo pot nadaljuje na Mestni grič, prikupni, 348 metrov visok griček, ki se dviga nad zelenimi jasami mariborskega Mestnega parka. Zadnja postaja izmed treh severnih mariborskih gričev je Kalvarija. Na njegovem 375 metru visokem vrhu stoji cerkev sv. Barbare, po poti, ki vas pelje do nje, pa vas spremljajo štiri kapele in bogati vinogradi, ki dodatno popestrijo čudovit razgled na mesto.
Črno jezero
Črno jezero je jezero, ki leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na Pohorju na nadmorski višini 1197 metrov. S parkirišča v bližini doma na Osankarici se peš odpravite v smeri Črnega jezera. Pot se vzpne po lesenih stopnicah v gozdu, nato pa nas pripelje v močvirnat gozd.
Pot skozi gozd je speljana po manjših lesenih mostičkih in stopnicah, ki vam omogočajo hojo po suhem. Po 20 minutah prijetne, lahke hoje pa vas pot pripelje do Črnega jezera. Voda jezera je sicer kristalno čista, vendar se na dnu jezera kopičijo organski odpadki rastlin in živali ter ustvarjajo debelo plast temnega mulja, ki daje jezeru značilno – zelo temno barvo. V zimskem času jezero zaradi nizkih temperatur zamrzne.
Če se na pot odpravite iz Maribora, se usmerite na avtocestni izvoz Slovenska Bistrica – Jug, nato pa z vožnjo nadaljujete proti Oplotnici. Tam tudi že opazite prve oznake za Osankarico, pot pa nadaljujete naravnost. Nekaj časa se vzpenjate, potem pa se cesta razcepi. Nadaljujete lahko ali levo ali desno, s tem, da se leva cesta kmalu spremeni v makadam, če pa izberete desno cesto pa boste do doma na Osankarico potrebovali malce več časa, a bo cesta večino časa asfaltirana. So pa vse poti dobro označene, tako da boste brez težav prispeli do izhodišča.
Bistriški vintgar
Bistriški vintgar je slikovita, kanjonu podobna dolina, ki skriva številne lepote. Barvita soteska, ki jo je ustvaril potok Bistrica, je geomorfološki naravni spomenik. Potok izvira v pohorski vasici Bojtina, na svoji poti pa ustvarja slikovito pokrajino s številnimi brzicami in slapovi. Tok Bistrice je na nekaterih delih vintgarja zelo živahen, ponekod pa dokaj miren.
Ob vročih dnevih je sprehod skozi vintgar zelo osvežujoč, v zimskem času pa je ta čudovita dolina mnogokrat obdana v snežno odejo. Pot skozi Bistriški vintgar je dom mnogih znamenitosti; ob poti si lahko ogledamo Rimski kamnolom, slap Šum, slap Žleb, Ančnikovo gradišče, Lorbekovo domačijo, ostanke žag in mlinov, Štampoharjev mlin in Maroltovo jelko.
Pred vstopom v Vintgar je tabla, kjer lahko lepo vidimo celotno pot in vse znamenitosti. Pot je enostavna, vseskozi položna in dobro označena, le del poti ob slapu Šum je izpostavljen in zahteva precej previdnosti.
Do vintgarja se odpravite po avtocesti, ki jo zapustite na izvozu Slovenska Bistrica – jug. Na prvem krožišču krenite v smeri Poljčan, na drugem pa v smeri centra Slovenske Bistrice. Na semaforiziranem križišču v centru zavijete levo in se peljite vseskozi naravnost mimo nogometnega igrišča in tovarne Impol, kjer boste zagledali prve oznake za vintgar. Oznakam sledite do konca ceste, kjer je prostora za nekaj avtomobilov.
Framski slap ali Slap Skalca
Na poti na Pohorje iz Maribora, se v prijetnem gozdičku nedaleč od ceste skriva čeden slap. Framski slap (imenovan tudi slap Skalca), ki sicer ni zelo vodnat, pada preko temne stene, do njega pa vodi zgledno urejena pot. Kratek izlet, vreden postanka na poti iz oz. na Pohorje.
View this post on Instagram
Iz Maribora krenite proti Hočam in zavijte proti Pohorju. Pojdite po cesti, ki se začne vzpenjati in čez približno 11 kilometrov (kjer se cesta razcepi proti Arehu in Bellevueju) parkirajte na primernem mestu ob cesti. Tik ob križišču, na cesti, ki pelje proti Arehu, stoji oznaka za Framski slap, ki vas usmeri levo pod cesto. Ob upoštevanju oznak sledite poti, ki vas po 10 minutah pripelje do slapa.
Slapa Šumik
Potok Lobnica na svoji poti iz Pohorja v dolino Drave teče skozi čudovito sotesko, vmes pa preskakuje še dva slikovita slapova: Veliki in Mali Šumik. Slapova se nahajata v zavarovanem gozdnem območju, imenovanem Pragozd Šumik, kjer prevladujejo listavci. Soteska Lobnice je divja, strma in polna vlažnih skal, prekritih z mahom. Sprehod do slapov je dokaj zahteven in bo v užitek vsem naravnim navdušencem.
FOTO: Visit Maribor
Pred odhodom se pozanimajte o razmerah poti in se pravilno obujte, saj pohod do Malega in Velikega Šumika zahteva dobro obutev. Iz smeri Maribora se po dolini reke Drave iz Ruš odpravite proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku, je na levo od ceste kažipot proti slapovoma. Nato pa se odpravite po označeni poti od ravnice Šumik oziroma Pri Bajgotu, prijetne izletniške točke z urejenim prostorom za počitek, ki se nahaja ob sotočju potokov Črnava in Majland, iz katerih nastane potok Lobnica.
Žavcarjev vrh
Žavcarjev vrh je 915 metrov visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na vzhodnih pobočjih Kozjaka, dolgega in ozkega sredogorskega hribovja, ki se vleče na severni strani Dravske doline. Hribovje je močno gozdnato, zlasti na severni strani, južna pobočja in slemena pa so poseljena s samotnimi kmetijami. Vrh sicer ni razgleden, zato je bolj primeren za tiste, ki se želijo telesno razgibati, istoimenska koča pa stoji ob zgornjem robu obsežne čistine pod Žavcarjevim vrhom.
FOTO: Facebook
Pot na Žavcarjev vrh se začne v Spodnjem Rušniku, na parkirišču ob Brestrniškem potoku in ni težavna ter traja uro in pol.
Pot na Sveti Urban
Sveti Urban je priljubljena razgledna točka, ki ponuja čudovit razgled na Maribor, Pohorje ter na okoliško vinorodno in gozdnato pokrajino. Cerkev Svetega Urbana, ki leži nekje na stičišču Kozjaka in Slovenskih goric je bila pred nekaj leti obnovljena. V virih je bila prvič omenjena leta 1352.
Foto: Visit Maribor
Na sv. Urban se sicer lahko podate že iz Mestnega parka v Mariboru po Poti čez Kozjak, pot pa lahko začnete tudi v Kamnici. V bližini cerkve sv. Martina se usmerite desno proti Rošpohu in sledite rumeno-belim markacijam, ki vas bodo vodile čez Lucijin breg mimo kapelice sv. Lucije čez gozdove in travnike vse do vrha sv. Urbana, ki ponuja odlične razglede v vseh letnih časih.
