Dravske elektrarne Maribor, ki veljajo za največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov in so del skupine Holding Slovenske elektrarne, se s svojimi inovativnimi in strateško-razvojnimi projekti redno prijavljajo na evropske in druge razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Zanimalo nas je, koliko so pri tem uspešni in za katere projekte so pridobili evropski denar. Na naša vprašanja je odgovorila Majna Šilih, strokovna sodelavka za komuniciranje v Dravskih elektrarnah Maribor d.o.o.
S katerimi projekti se potegujete za pridobitev evropskih sredstev?
Na razpise prijavljamo inovativne in strateško-razvojne projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. S sredstvi, pridobljenimi na osnovi objavljenih razpisov (sofinanciranje) trenutno potekajo trije projekti, in sicer projekt SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, projekt IP LIFE RESTART – Boosting waste recycling into valuable products by setting the environment for a circular economy in Slovenia in projekt Več-funkcionalne vodikove tehnologije v podporo balansiranju elektroenergetskega sistema, shranjevanju energije in trgu.
Dva projekta, pri katerih je šlo za sofinanciranje, sta v letu 2023 zaključena, in sicer: projekt Vrednotenje in remediacija sedimentov za nadaljnjo uporabo v gradbenem sektorju in projekt Napovedni model proizvodnje električne energije razpršenih virov.
Prijavo za sofinanciranje smo oddali tudi za projekt Regenerative Circular Systemic Solutions. Inovativne in strateško-razvojne projekte družbe smo prijavili tudi na javni poziv za izbor projektnih predlogov Sklada za modernizacijo 2024-2030, rok za oddajo je potekel konec septembra, zato bomo lahko javnosti z informacijami seznanili po izboru projektov.
V družbi Dravske elektrarne Maribor kot tudi na nivoju skupine HSE redno spremljamo objave razpisov in se prijavimo skladno s tematiko oziroma področjem delovanja. Lahko še dodamo, da izvedbo načrtovanih strateško-razvojnih projektov v osnovi načrtujemo z lastnimi sredstvi oziroma najemom kredita.
Kako je s postopki umeščanja teh projektov v prostor?
Dosedanja praksa kaže, da je umeščanje objektov, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov v prostor, dolgotrajno, kar negativno vpliva na doseganje ciljev Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) ter na samozadostnost z oskrbo električne energije v Republiki Sloveniji.
Katere aktivnosti izvajate na DEM-u za informiranje vseh deležnikov pri projektih, ki bodo kandidirali za evropska sredstva?
Družba Dravske elektrarne Maribor transparentno ter proaktivno informira deležnike in javnosti o načrtovanih in izvedbenih projektih preko več različnih komunikacijskih kanalov.
Ali gre tudi za projekte, ki so bili v preteklosti deležni velikega odpora javnosti in nevladnih organizacij?
Javnosti in nevladne organizacije imajo v zvezi z energetskimi objekti v svojem okolju pogosto pomisleke. Pristojnosti nevladnih organizacij ter drugih deležnikov in tudi nas kot potencialnega investitorja določa zakonodaja, ki jo naše podjetje v vseh fazah projekta dosledno spoštuje. Ker pa smo v Sloveniji neto uvoznik električne energije, moramo gledati in delovati v smeri, da bo odstotek uvoza čim nižji ter razmišljati in ukrepati v smeri, da smo kot država kolikor se da samozadostni, če ne celo neto izvoznik električne energije, pri čemer lahko imajo načrtovani projekti Dravskih elektrarn Maribor pomemben doprinos.
Kako nameravate tokrat pristopiti k ustvarjanju pogojev za uspešno izvedbo teh projektov?
Transparentno, proaktivno in pravočasno komuniciranje z deležniki in javnostmi je in ostaja prioriteta pri komuniciranju družbe na vseh področjih delovanja.
