V evidenci brezposelnih oseb na Uradu za delo Maribor so posamezni primeri oseb z visoko izobrazbo, ki iščejo zaposlitev v tujini. Več je brezposelnih oseb z nižjo izobrazbo ali brez izobrazbe, ki iščejo zaposlitev v tujini, predvsem v sosednji Avstriji. Svetovalka generalnega direktorja OS MB, Zavod RS za zaposlovanje Mirjana Zgaga je pojasnila, da je razlog za iskanje zaposlitev v tujini predvsem boljše plačilo za opravljeno delo in velikokrat tudi boljši pogoji dela.
Sicer ne razpolagajo s podatki o tem, koliko mladih odhaja v tujino, imajo pa podatek o tem, kakšno izobrazbo imajo. Mladi, ki iščejo zaposlitev v tujini imajo končano visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo s področja zdravstva, računalništva in ekonomije. Osebe, ki so pripravljene opravljati fizično težja dela imajo običajno končano osnovno ali poklicno šolo.
Visoko izobraženi mladi se zaposlujejo predvsem na področju zdravstva (fizioterapevt, zdravstveni tehnik), računalništva (računalniški programer) ali mednarodnega trženja in prodaje.
Nižje izobraženi se zaposlujejo v:
– gradbeništvu (pomočnik zidarja, pomočnik električarja),
– gostinstvu in turizmu (natakarski pomočnik, natakar, kuhinjski pomočnik, receptor),
– proizvodnji in
– prodaji.
Rešitve vidijo predvsem pri dvigu plač, predvsem v panogah kjer so plače minimalne in boljših pogojih dela. Mladim so zelo pomembni pogoji dela kot je: urejen delovni čas, urejeni odnosi v kolektivu, normalna delovna obremenjenost, skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih in druge bonitete kot je božičnica in organizirane prostočasne aktivnosti v podjetju.
Nižje izobražene težko vključijo v dodatna izobraževanja
Po drugi strani pa je v naši regiji veliko mladih z nižjo izobrazbo, ki jih je težje vključiti v dodatna izobraževanja. Zgaga je pojasnila, da kot največji problem zaznavajo nemotiviranost strank za dodatna izobraževanja, zaradi pomanjkanja ambicij in visokih socialnih transferjev.
“Rešitev vidimo v čim boljši ozaveščenosti mladih o potrebah na trgu dela in realni predstavi kako posamezno delo poteka v praksi in kakšno je delovno okolje. Potrebno bi bilo bolje informirati in seznaniti mlade že v osnovni in srednji šoli o poklicih, ki jih primanjkuje in jim omogočiti, da poklice spoznajo v praksi. V panogah kjer primanjkuje delovne sile, je potrebo vzpostaviti boljše pogoje dela in višje plačilo za opravljeno delo.”
Zavod sicer nudi prijavljenim brezposelnim osebam veliko izobraževanj in usposabljanj za poklice, ki jih primanjkuje na trgu dela. A se za tovrstna usposabljanja se brezposelni ne odločajo, ker niso pripravljeni delati v poklicih, kjer je treba delati ob vikendih, težja fizična dela ali večizmensko delo. Pri mlajših ženskah opažamo problematiko tudi zaradi neurejenega varstva otrok. “Veliko truda s strani svetovalcev za zaposlovanje je usmerjenega v motiviranje in aktiviranje oseb,” je dodala.
Osebe, ki se odločijo za dodatna izobraževanja oziroma usposabljanja pa imajo interes pridobiti nova znanja in izkušnje, s katerimi bodo bolj konkurenčni na trgu dela in pridobili več možnosti za zaposlitev. “Večina oseb, ki uspešno zaključijo izobraževanje zelo hitro dobijo priložnost za delo s pomočjo APZ programov (usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus) oz. redno zaposlitev,” je pojasnila svetovalka generalnega direktorja OS MB.
So izobraževanja dovolj dostopna?
Osebe, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb so o možnostih izobraževanja in usposabljanja informirane pri svetovalki za zaposlovanje na osnovnem kariernem svetovanju, je zatrdila Zgaga.
Prav tako še brezposelne dodatno informiramo o možnostih vključitve v posamezna izobraževanja in usposabljanja preko elektronske pošte in sms sporočil. Informacije o možnostih dodatnih izobraževanj so tudi na voljo na spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Dodatne informacije lahko pridobijo tudi s klicem v kontaktni center.
Pred pričetkom izobraževanja podpišejo kandidati pogodbo
Osebe se na lastno željo in interes vključujejo v posamezna izobraževanja. Pred vključitvijo se oceni smiselnost vključitve s strani svetovalca za zaposlovanje in podajo se jasne informacije glede pravic in obveznosti v posamezno izobraževanje.
Osebe tudi pred vključitvijo podpišejo pogodbo o vključitvi v izbrano izobraževanje.
Če pride po podpisu pogodbe o vključitvi v izobraževanje do nezmožnosti obiskovanja zaradi zdravstvenih razlogov ali zaposlitve osebe, ni nobenih posledic oz. sankcij za izostanek na izobraževanju ob predložitvi ustreznih dokazil. Če pa oseba iz neopravičenih razlogov ne obiskuje in dokonča izobraževanja pride do prekinitve pogodbe, ki ima za posledico tudi vračilo sredstev za izobraževanje in prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
“Trenutno je na trgu dela veliko priložnosti za mlade in mladi hitro dobijo zaposlitev v kolikor so aktivni iskalci zaposlitve. Menimo, da je razlika med višino plačila za opravljeno delo in višino socialnih transferjev v primeru brezposelnosti prenizka. Zaradi višine socialnih transferjev tako posledično nekateri mladi nimajo motivacije za delo,” je zaključila Zgaga.
