Nedolgo nazaj so v novosti novega družinskega zakonika, ki je sicer bil sprejet pred dvema letoma, katerega glavna novost je prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na sodišča.
Predvsem predlagalna, podporna in svetovalna vloga
Kaj to pomeni in katere stvari so poslej poenostavljene, smo se obrnili na Center za socialno delo Maribor (CSD), kjer je tamkajšnja v. d. direktorica Marjana Bravc pojasnila, da ima z novim družinskim zakonikom CSD predvsem predlagalno, podporno in svetovalno vlogo, a vseeno ostaja naloga izvršitve nujnega odvzema otrok v primeru hude ogroženosti. »Sicer pa nobena zadeva ni poenostavljena, ampak so se samo spremenile pristojnosti odločanja. Ena od sprememb je, da pri razpolaganju s premoženjem mladoletnih otrok ni več potrebno soglasje CSD (upravljanje otrokovega premoženja), z ukinjanjem podaljšanja roditeljskih pravic pa se skupina oseb s težavami v duševnem zdravju izenači z ostalimi polnoletnimi osebami, ki potrebujejo posebno družbeno skrb. Spremembe se nanašajo tudi za sklenitev zakonske zveze in razvezo polnoletnih osebe brez mladoletnih otrok, vendar CSD v takšne postopke ni vključen,« je pojasnila Bravčeva.
Marjana Bravc: »Naloga CSD je tudi vnaprej v vseh postopkih pred sodiščem podati izčrpna zahtevana mnenja, kot tudi načrte dela z družino, otrokom.«
Vsaka tri leta preskus namestitve otroka v rejniški družini ali zavodu
O prenovljenih določbah o starševski skrbi, svetovanju parom v težavah in skupnem starševstvu v primeru razveze, pa sogovornica pravi, da se morajo pred razhodom oziroma razvezo vključiti v svetovanje na CSD vsi partnerji, ki imajo mladoletne otroke. In ta jih lahko napoti tudi na mediacijo, medtem ko sodišče odloča o ukrepih odvzema in v nadaljevanju namestitve mladoletnih otrok. »Naloga CSD je tudi vnaprej v vseh postopkih pred sodiščem podati izčrpna zahtevana mnenja, kot tudi načrte dela z družino, otrokom. Vsaka tri leta bo potrebno preskusiti namestitev otroka v rejniški družini ali zavodu in na osnovi poročila sodišču, bo to odločalo o nadaljnjih otrokovi največji koristi. Sicer spremljanje otrok v institucionalnem varstvu, kot tudi delo z matično družino se vsebinsko ne spreminja. Glede samega skupnega starševstva pa bomo, tako kot do sedaj, staršem razložili pomen tega in tudi pomagali, da to zagotovi največjo otrokovo korist. O tem bomo sodišču podali strokovno mnenje,« je dejala Bravčeva in dodala, da so že imeli nekaj zadev, ki jih izvajajo po novem zakonu (predlog pred razvezo zakonske zveze).
Marjana Bravc: »Ob hudi ogroženosti otroka se bomo še naprej trudili zavarovati koristi otroka s takojšnjo izvršitvijo odvzema.«
V časovnih rokih do najboljših rešitev
Določbe družinskega pa ne bi smele podaljšati »čakalnih« vrst. »Strokovno delo bo v vseh primerih, tako kot do sedaj, potekalo v časovnih rokih, ki so potrebni, da bi skupaj z uporabniki poiskali najboljše rešitve. Ob hudi ogroženosti otroka se bomo še naprej trudili zavarovati koristi otroka s takojšnjo izvršitvijo odvzema in ga tudi s pomočjo policije namestili v krizni center v rejništvo ali v zavod. V teh primerih ima CSD časovne roke, da poda pismeni predlog na sodišče v roku 12 ur, sodišče pa bo o tem odločalo v 24 urah,« razlaga Bravčeva in še, da v teh primerih za CSD ni razbremenitev, ker je treba sodišču popolnoma enako dobro vsebinsko utemeljeno kot je do sedaj izdala odločbo, sedaj zapisati predlog. »Kako bodo na časovnico reševanja zadev vplivali novi administrativni postopki, bomo ocenili po poteku nekajmesečnega obdobja. Sedaj je o tem še prezgodaj govoriti. Strokovni delavci bomo imeli vsekakor nekaj več dela, vsekakor pa upamo, da nam bo prenos odločanja na sodišče omogočil več časa za strokovno delo z uporabniki,« je sklenila Bravčeva.
