Ivan Soče o sebi pravi, da je dovolj star za nekaj znanja in modrosti, ter dovolj mlad, da se še z veseljem uči in informacije posreduje drugim. Njegove prispevke lahko prebirate na njegovem blogu; razlaga, da je pisanje zanj način, da si izostri pogled na določeno temo in se s problemom, ki ga zanima sooči globlje in celoviteje. Svojih tem se loteva odgovorno in resno, vedno je pripravljen tudi na debato s svojimi bralci. Zaupal nam je svoje misli o prehrani in zdravem načinu življenja, ki so plod dolgoletnih raziskav.
Kdaj ste postali advokat zdravja in zdravega načina življenja? Kako se je razvijala Vaša pot do tega, da ste začeli raziskovati zdravje in resnice o njem?
Nisem advokat ali promotor. Pri lastnem razvoju sem spoznal nekatera dejstva in se mi je zdelo prav, da jih delim z drugimi. Vse je potekalo nekako spontano, nenačrtno, nenaporno. Poleg drugačnih resnic od tistih, ki sem jih, enako kot drugi, poznal iz šole, od staršev, iz medijev in iz strokovne literature, sem spoznal razloge zamolčevanja in prikrivanja celovitih resnic. Spoznal sem, da pravila prehranjevanja in zdravljenja kroji industrija, ki, povsem legitimno sledi svojim interesom – ustvarjanju dobička. Lastniki, torej odločevalci, farmacevtskih in prehranskih firm so tudi lastniki tobačnih ali orožarskih tovarn, škodljivih pijač ali pa medijev. Kapital v vseh panogah ima povsod enako logiko.
To je vodilo do spoznanja, da naše zdravje ni nikogaršnja skrb. Bolj smo nevedni, bolj smo prestrašeni, bolj smo bolni, več dobička prinašamo drugim. Ko enkrat spoznaš, da si pomemben zgolj kot potrošnik in volivec, cel svet vidiš drugače. Politikom je vseeno, ali zanje glasujejo zdravi ali bolni, prehranske industrije ne zanima naše zdravje, zdravstveni sistem pa ne skrbi za zdravje, za zdravo hrano in tudi druge življenjske navade, ampak za bolezen. Vsi pa nas prepričujejo, da skrbijo za naše dobro. Ker smo do skrajnosti zmanipulirani, jim verjamemo. Vsi imajo le en cilj: prodati! Prodati upanje, užitek, zdravljenje.
O teh zablodah ste napisali obsežno knjigo.
Da. Glavni naslov knjige je Hipokrat je bil kuhar, podnaslov pa Poti iz medicinskih in prehranskih zablod. Pravzaprav gre za tri knjige, ki sem jih združil v eno z namenom, da bralec vidi celoto. Prvi del govori o tem, zakaj smo takšni, kot smo, kdo nas je in zakaj naredil takšne, da je z nami lahko manipulirati, da smo nesrečni, izgubljeni, ponižni, ubogljivi, skratka, da trpimo in ves čas hrepenimo in upamo. Drugi del govori o veliki zablodi, da sodobna medicina pomembno prispeva k našemu zdravju. Že res, da je v določenih segmentih zelo učinkovita in nenadomestljiva, a še vedno ne zna pozdraviti skoraj nobene kronične bolezni.
Vsako leto se število obolelih povečuje, čeprav imamo veliko več zdravnikov in farmacevtov, kot smo jih imeli pred desetletji. Podatki kažejo, da se s povečanjem števila zdravstvenih delavcev, povečuje tudi število bolnikov. To pa zato, ker medicina skrbi za bolezen in ne za zdravje. V tretjem delu govorim o prehranski medicini. Več kot 80 odstotkov bolezni je posledica življenjskega sloga, predvsem prehrane. Polna usta so nas o zdravi prehrani, a hkrati imamo polna usta maščobe, holesterola, škodljivih sladkorjev, rakotvornih in drugače škodljivih živalskih izdelkov, alkohola in podobno. Skoraj nihče ni telesno aktiven, veliko je kadilcev. Da o stresu ne govorim. Vse to so stvari, na katere lahko vplivamo sami, brez dodatnih stroškov, a tega ne naredimo. Zakaj? Odgovor je v prvem delu knjige – zakaj smo takšni, kot smo.
Kaj bi izpostavili kot največje prehranske zablode v modernem svetu?
Največja zabloda je, da nam prehranski strokovnjaki svetujejo zdravo prehranjevanje. Samo za ilustracijo: Svetovna zdravstvena organizacija je rdeče meso in mesne izdelke uvrstila med rakotvorne snovi, v enako skupino, kjer je tobak ali azbest. Na več kot 800 dobrih raziskavah je utemeljila svojo odločitev, večina prehranskih strokovnjakov, Nacionalni institut za javno zdravje, mnogi zdravniki pa še vedno niso spremenili svojih priporočil.
Rdeče meso, klobase, hrenovke in podobno so redno na jedilnikih v vrtcih, šolah, bolnišnicah in seveda na naših mizah. Država je z našim denarjem plačala nekaj milijonov evrov za reklamiranje te rakotvorne hrane. Prehranske smernice so preveč ohlapne, nejasne, so kompromis med tistim, kar radi jemo, kar nam vsiljuje industrija in med tistim, kar je zdravo. Nima velikega pomena, če rečemo, da je treba zmanjšati vnos enega in povečati vnos drugega hranila. Treba je biti jasen in odločen: kaj naj jemo in česa ne.
Napisali ste knjigo Boj za resnico o kravjem mleku. Kaj ste razkrili v tem delu? Je uživanje kravjega mleka za človeka res naravno in nujno, kot trdijo nekateri?
Na naslovnici te knjige sem napisal, da je za naše zdravje najbolj nevarno nekritično zaupanje strokovnjakom. Knjiga je dokument, kako nastajajo in kako se ohranjajo industrijske resnice, torej laži, ob podpori vplivnih zdravnikov in medijev. Navedel sem veliko dokazov z najuglednejših univerz in raziskovalnih organizacij o škodljivosti kravjega mleka za zdravje ljudi, ki ostajajo zamolčani. Še vedno imamo prevaro s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, dan šolskega mleka, mlečno kraljico in druge natege mlekarske industrije in nevednih ali kupljenih zdravnikov in nutricionistov. Vsebina knjige doživlja enako usodo kot raziskave, ki sem jih prej omenil. Namesto da postane obvezna učna literatura, je s strani medijev in uradnih strokovnjakov, promotorjev nezdrave hrane, prezrta in zamolčana.
Sami ste vegan. Kaj je botrovalo tej odločitvi in zakaj spodbujate veganstvo?
Da sem postal vegan, je posledica osebnostnega razvoja in ni bilo povzročeno z nobenim dogodkom, nobenim konkretnim motivom. Ni bilo povezano samo z načinom prehranjevanja. Preprosto spoznaš, kdaj zaradi lastnih užitkov povzročaš trpljenje sebi, drugim ljudem, živalim in celotnemu planetu in to prenehaš delati. Osebno ne spodbujam ljudi, da bi postali vegani, spodbujam pa jih, da postanejo dobri ljudje. Veganstvo je oblika dobrote, ljubezni, sočutja. Dobra dela ne naredijo dobrih ljudi, dobri ljudje delajo dobra dela. Zato se zavzemam, da bi ljudje postali dobri do sebe, do soljudi, do živali, do narave, vse drugo se zgodi samo po sebi, vse kar sledi so posledice.
Kakšno škodo povzročajo samooklicani nutricionisti? Kaj so največje posledice?
Veliko, saj večinoma priporočajo tisto, kar ljudje želijo slišati in kupiti. Neskončno neumnih in škodljivih diet so si izmislili, naredili ogromno škodo, odgovarjal ni nihče. Je pa res, da še večjo škodo naredijo šolani nutricionisti. Njim nevedni ljudje bolj verjamejo. Jaz nisem ne poklicni in ne ljubiteljski, samooklicani nutricionist. Sem publicist, ki objavlja resnice, do katerih so se dokopali največji svetovni znanstveniki na najprestižnejših univerzah in neodvisnih institucijah, ki žal ostajajo zamolčane.
Ne govorim jaz, da je meso škodljivo – to govori Svetovna zdravstvena organizacija. Ni na mojem zelniku zrasla ideja o škodljivosti kravjega mleka za zdravje ljudi. To je preprosto dejstvo. V svetu 70 odstotkov ljudi ne more presnoviti kravjega mleka, v Sloveniji 50 odstotkov starejših. Mleko je namenjeno le tistim, ki še ne morejo uživati trde hrane. Takoj ko začnemo uživati trdo hrano, telo preneha s tvorjenjem encima za presnovo mleka. Tako si je zamislila narava in ne Ivan Soče. Poleg tega so trdni dokazi, da kravje mleko povzroča osteoporozo in druge težave, da je eden najpogostejših alergenov, da je najpomembnejši prehranski vzrok za raka prostate in še bi lahko našteval.
Kakšno prehrano priporočate? Katere vitamine priporočate za uživanje v obliki dopolnil in zakaj?
Človek je od vsega naredil znanost in industrija to znanost zlorabi. Zato je prehranjevanje, ki je od nastanka človeka potekalo naravno brez znanstvene ali strokovne podpore, postalo neskončno zapleteno. Imate tisoč raziskav, da je neko hranilo koristno in tisoč raziskav, da ni koristno. Kdo bo to bral, kdo zna brati, in ločiti resnice od neresnice, kako naj več, kdo je kupljen in kdo neodvisen raziskovalec.
Več kot dvajset let intenzivno spremljam neodvisne znanstvene raziskave in spremljam izkušnje mnogih ljudi, skozi celotno zgodovino človeštva. Napisal sem tri knjige na temo zdravja in prehrane in objavil na stotine člankov na to temo. Na podlagi vsega sem oblikoval preprosto definicijo zdravega prehranjevanja: uživanje celovite rastlinske raznovrstne hrane, čim bližje njeni izvorni obliki, kjer osrednje mesto zavzemajo škrobna živila, ob zmanjšanem vnosu beljakovin in maščob. To je popolna definicija zdravega prehranjevanja. Namesto praznih besed, kot so »uravnoteženo«, »raznovrstno« in podobno, sem izmislil besedo »zdravojedstvo«. Če bi se tako vsi prehranjevali, bi bil ta svet popolnoma drugačen. Če se tako prehranjujemo, je treba biti pozoren na pomanjkanje joda (zato ga dodajo v sol), vitamina D, ker ga ne moremo tvoriti dovolj od oktobra do aprila, ker je premalo sončnih dni in sonce ni dovolj močno, ter vitamina B12, ki ga tvorijo bakterije, a teh, zaradi sterilnega načina življenja, ne zaužijemo in ne tvorimo dovolj. Seveda so ljudje lahko tudi vsejedci. Vem, da so naši predniki bili prisiljeni jesti nezdravo hrano, ker druge ni bilo, a danes živimo v izobilju odlične, zdrave, okusne in hitro pripravljene »zdravojedske« hrane.