Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v Sloveniji v letu 2016 poročilo 6667 parov, kar je več kot 200 več v primerjavi z letom 2015. Vendar se žal še bolj povečuje delež tistih, ki se jih odloči za ločitev. V letu 2016 je tako delež ločitev glede na poroke, znašal že 40 %.

V Sloveniji pogoj za razvezo samo eden, nevzdržnost zakonske zveze

Kadar poročen par ali vsaj eden od partnerjev kljub trudu več ne vidi smisla v vztrajanju v zakonski zvezi, praviloma nastopi trenutek za razmislek o razvezi. Nekateri še zmeraj menijo, da razveze zakonske zveze ni možno doseči, v kolikor se z razvezo ne strinjata oba. Vendar temu ni tako. Za sklenitev zakonske zveze je res potrebno strinjanje obeh, pri razvezi pa je drugače. Do razveze lahko pride tudi že na željo zgolj enega od zakoncev. Razvezo zakonske zveze je namreč možno doseči tako s sporazumom obeh kot tudi na pobudo zgolj enega.

Kadar je pobuda zgolj na strani enega od zakoncev, drugi pa se z razvezo nikakor ne strinja, to pomeni, da razveza ne bo dosežena s sporazumom, pač pa bo za to potrebno vložiti tožbo za razvezo zakonske zveze. Čeprav se načina razveze imenujeta drugače, sta oba postopka, ob nekaj razlikah,  precej podobna. Oba načina se odvijeta pred sodiščem. Le za zakonca brez skupnih otrok, za katere morata skrbeti, bo od 15. aprila prihodnje leto, dodatno možna tudi sporazumna razveza pri notarju.

Tako kot zakon določa pogoje za sklenitev zakonske zveze, jih postavlja tudi za razvezo, le da je pogoj za razvezo po naši zakonodaji samo eden, in sicer nevzdržnost zakonske zveze. To stranke običajno utemeljijo s čustveno odtujenostjo, fizično ločenostjo, nepovezanostjo, različnimi življenjskimi cilji in žal tudi s fizičnim nasiljem.

Kaj se zgodi, če so se v zakonski zvezi rodili otroci

Če so se v zakonski zvezi rodili otroci, je situacija različna, če gre za mladoletne ali polnoletne otroke. Mladoletni otroci so v dani situaciji najpogosteje dodeljeni v vzgojo, varstvo in preživljanje enemu od staršev, drugega starša pa se zaveže k plačevanju preživnine in se uredi stike. Za polnoletne otroke praviloma to seveda ni predvideno.

So pa starši kljub temu dolžni zanje skrbeti in jim finančno pomagati in sicer najkasneje do 26. leta starosti, vendar zgolj če se redno šolajo. Pri tem redno šolanje pomeni tudi, če se otrok redno šola vpisan na izredni študij in v skladu s sodno prakso tudi če se udeležuje maturitetnega tečaja. Možno je tudi skupno skrbništvo, vendar pa naša praksa kaže, da so zelo pogosti primeri, v katerih otrok slej kot prej ostane pri enem od staršev, z drugim pa ima stike.

Sporazumna razveza zakonske zveze

In kaj sploh je sporazumna razveza? Sporazumna razveza zakonske zveze je posledica dogovora med zakoncema, da njuna zakonska zveza preneha. To zakonca napravita s predlogom za razvezo, ki ga skupaj s potrebnimi prilogami vložita pri pristojnem okrožnem sodišču. Za uspešno sporazumno razvezo se morata sporazumeti oz. dogovoriti o vseh skupnih (v kolikor jih imata) zadevah, torej o:

  • varstvu, vzgoji in preživljanju morebitnih skupnih mladoletnih otrok ter o stikih;
  • razdelitvi morebitnega skupnega premoženja;
  • tem kdo ostane, postane najemnik morebitnega skupnega stanovanja;
  • morebitnem preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Če se zakonca ne moreta dogovoriti o vseh skupnih zadevah, razveza s sporazumom ne bo možna, bo pa vseeno možna s tožbo za razvezo.