Letos smo bili priča nekaj zelo lepim in enkratnim nebesnim pojavom. Tako smo pred kratkim lahko opazovali tudi delni sončni mrk. Popolnega pa bomo lahko videli šele leta 2081. Sicer leto 2022 še ni povsem mimo, zato smo za vas zbrali nekaj nebesnih pojavov, ki si jih boste lahko ogledali še do konca leta.

Novembra nas bo očaral meteorni dež Leonid

Že na začetku novembra, in sicer v noči med 7. in 8. novembrom, lahko pričakujemo popolni lunin mrk. Žal ne bomo imeli sreče videti, saj se iz celotne Evrope ta poseben pojav ne bo dalo opazovati. Popolni lunin mrk je mogoče videti v vzhodni Evropi, pa tudi v Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in Aziji.

Ne glede na to, da popoln lunin mrk ne bomo mogli opazovati, bomo pa lahko opazovali meteorski dež, ki bo nočno nebo popestril v noči med 17. in 18. novembrom. Gre za meteorni dež Leonid, ki nam vsako leto novembra pošlje svoje padajoče zvezde. V letu 2022 pričakujemo največjo aktivnost meteorjev v noči na 18. november.

Meteor Leonid med vrhuncem meteornega dežja leta 2009.

Novembra bomo lahko priča še enemu pojavu na nočnem nebu, in sicer mlaju, ki se bo zgodil 23. novembra. Takrat lahko navdušenci še posebej dobro opazujemo planete in zvezde. Ta noč bo posebej dobra za opazovanje Jupitra, Marsa, Saturna in drugih nebesnih teles.

Tudi decembrske noči bodo pestre

Mars, rdeči planet, bo 8. decembra ležal v opoziciji s soncem, torej na drugi strani zemlje. To pomeni, da ga je mogoče videti na nebu vso noč.

Podobno kot novembra bo nočno nebo tudi decembra pesto, kar se tiče meteornega dežja. V noči med 13. in 14. decembrom bo na nočnem nebu namreč mogoče opazovati meteorski roj Geminidov. Sicer bo roj mogoče opazovati vse od 4. do 20. decembrom, a bo prav v noči na 14. december mogoče opazovati največ meteorjev, in sicer kar do 120 na uro.

Meteorski roj Geminidov leta 2007 nad San Franciscom.

Tako kot vsako leto, nas tudi letos decembra pričakuje najkrajši dan v letu. 21. decembra se bo odvil zimski solsticij. Takrat doseže sonce svojo najjužnejšo točko in na severni polobli se začne zima.

Najkrajši dan v letu bo traja le 7 ur in 27 minut.

Hkrati se lahko prebivalci južne poloble veselijo poletja, najdaljšega dne v letu in naraščajočih temperatur.

Tik pred božičem pa nas čaka meteorski dež Ursid, ki bo popestril noč z zvezdami pedalkami med 22. in 23. decembrom. Tako bomo lahko opazovali do 10 zvezd padalk na uro.

Takoj naslednjo noč, torej 23. decembra, pa nas čaka super mlaj. Ob mlaju je Luna med Soncem in Zemljo, njena temna polovica je takrat obrnjena proti Zemlji in nam ostane nevidna. Ker bo razdalja med Zemljo in Luno še posebej majhna, jo štejemo za super luno.