Vse pogosteje se na delovnem mestu srečuje več različnih generacij, saj ljudje delamo vedno dlje, čas upokojitve pa se odlaga v kasnejša leta. Kljub temu pa prednosti starejših zaposlenih še vedno ostajajo premalo izkoriščene zaradi napačnih predstav ali stereotipov, ki ne zdržijo resne presoje. Čas bi bil, da organizacije to spremenijo in se posvetijo ustvarjanju starostno prijaznih delovnih okolij.
Miti in resnice
Obstaja veliko mitov o starejših delavcih, ki jih je treba razbiti. Delodajalci, ki še vedno niso prepoznali svojih zmot in postali prijazni do starosti, zamujajo številne priložnosti, ki jih prinaša ta velika skupina usposobljenih in izkušenih talentov. Dejstvo je, da si veliko starejših še vedno želi delati in ne razmišljajo le o upokojitvi, prav tako pa lahko organizaciji ponudijo zelo veliko. Ni nujno, da starejši zaposleni pomenijo višje stroške za delodajalca, v veliki meri pa drži, da imajo starejši dolgoletne delovne izkušnje in obvladajo mehke veščine, ki so odločilne za uspeh. Poleg tega so starejši danes tudi boljšega zdravja kot kdaj koli prej in si želijo priložnosti, da lahko prispevajo in še naprej razvijajo svojo kariero. Tako kot pri drugih vrstah raznolikosti velja tudi za večgeneracijske time, da so produktivnejši kot tisti, v katerih imajo vsi enake izkušnje. Različne starostne skupine prinašajo širši pogled na možnosti, več ravnovesja in priložnost, da se vsi učijo drug od drugega. Starejši pogosto tudi bolje razumejo starejše stranke in lahko pomagajo pri dostopu do rastočega trga starejših potrošnikov. Velik mit je, da starejši ne uporabljajo tehnologije. Nekateri imajo ogromno tehničnih izkušenj, prav tako pa veliko željo po spoznavanju in učenju novih trikov.
Priložnosti za delodajalce
Kljub zadržanosti nekaterih organizacij, obstaja že veliko dobrih praks in preizkušenih rešitev za starejšim bolj prijazna delovna mesta. Izobraževanje je vseživljenjski proces, zato je smiselno vlaganje v usposabljanje za zaposlene vseh starosti. Starejšim veliko pomeni možnost fleksibilnejših urnikov in drugih možnosti prilagajanja. Možnost deljenega delovnika ali skrajšanega delovnega časa, prehod na manj zahtevno ali manj stresno funkcijo, občasno delo na daljavo, pogodbeno sodelovanje ali svetovalska funkcija, to so tiste prave poti, ki motivirajo starejše, da ostajajo aktivni in še naprej prispevajo svoja dragocena znanja. Pomembna je tudi politika ravnanja v podjetju, ki zavrača vsakršno obliko starizma. Pozitiven odnos do razlik ter zavračanje predsodkov in stereotipov ustvarjata možnosti za dobre medosebne odnose med generacijami v prid vseh. Prav tako je smiselno spodbujati vzajemno mentorstvo, da se bodo mlajši in starejši lahko učili drug od drugega. Prenos znanja med starejšimi in mlajšimi ima številne karierne koristi tako za mentorja kot za mentorirance. Tudi navzkrižno mentorstvo ponuja podjetju koristi, zlasti izmenjavo dragocenih institucionalnih modrosti. V porastu je prav tako obratno mentorstvo, kjer mlajši zaposleni poučujejo starejše o novih veščinah in tehnologijah.
Delodajalci imajo številne možnosti, kako ustvariti delovno okolje, ki bo bolj prijazno starejšim zaposlenim. Zaradi spreminjajočega se okolja bi jih morali začeti čim prej tudi izvajati.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
