V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so danes, na Ta veseli dan kulture, odprli razstavo o mariborski tekstilni industriji Jugoslovanski Manchester. V muzeju, ki v depojih hrani bogato zbirko tekstilne industrije, so se odločili, da bodo zbirko zaradi nekdaj velikega pomena te industrije za Maribor in okolico predstavili širši okolici.

Z nastankom jugoslovanske države je Slovenija postala industrijsko najbolj razvito območje v Jugoslaviji.

Visoka raven carinske zaščite je ustvarila pogoje, da se je Slovenija s 37 odstotki vse tekstilne proizvodnje razvila v največje tekstilno središče v državi, predvsem z bombažno tekstilno industrijo. Vodilni mesti jugoslovanske tekstilne industrije sta pred drugo svetovno vojno postali Maribor in Kranj. Predvsem Maribor se je v 15 letih razvil v največje tekstilno središče Kraljevine Jugoslavije – od 21 velikih tekstilnih tovarn v Sloveniji jih je bilo leta 1939 kar 15 v Mariboru.

Pred prvo svetovno vojno v Mariboru tekstilne industrije ni bilo.

Presenetljivo hitro odpiranje in razvoj tekstilnih tovarn v Mariboru so spodbudili dograditev hidroelektrarne Fala leta 1918 ter odločenost mariborske občine, da v mesto do leta 1920 napelje elektriko s Fale, ugodne cene zazidalnih površin, dobre železniške povezave, dovolj cenene delovne sile, pa tudi dovolj vode.

Zelo visoka raven jugoslovanske carinske zaščite tekstilne industrije je v Slovenijo privabila tuji kapital. Z največjim, 40-odstotnim deležem je bil v tekstilni industriji zastopan češki kapital, s 25 odstotki je sledil avstrijski kapital. Enak delež so imeli tudi jugoslovanski lastniki. Z nekaj odstotki so bili zastopani še švicarski, angleški in poljski kapital.

Mesto se je tako med obema svetovnima vojnama razvilo v mogočno središče tekstilne industrije – Jugoslovanski Manchester.

Po drugi svetovni vojni so se tovarne združevale in preoblikovale, nastali so tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Mariborska tekstilna tovarna, Svila, Pik in drugi so soustvarjali podobo industrijskega Maribora. “Danes so te tovarne le še spomin,” so zapisali v muzeju.

STA