Marpurgi. Zgodovinski roman, ki poleg Severnega sija Draga Jančarja pooseblja literarno-zgodovinski Maribor. Malo zaprašena klasika, kakor je ocenil bibliotekar Klemen Brvar, ki pa je pri Beletrini doživela že četrti ponatis. Zdaj bo doživela še precej večji zgodovinski mejnik. Po romanu Zlate Vokač Medic, ki je izšel leta 1985, bo ob stoletnici SNG Maribor in stoletnici mariborske Opere, ki je maja leta 1920 izvedla produkcijo vodvilske operete Mam’zelle Nitouche, bo v petek krstno uprizorjena istoimenska sodobna opera.
Marpurgi je zgodovinski roman, ki je izšel leta 1985. Njegovo nadaljevanje nosi naslov Knjiga senc. Dogaja se na prelomnici srednjega in novega veka, leta 1455, pripovedujeta pa zdravnik dr. Hannes in Matthias, član pesniškega ceha. Roman nakazuje pestro življenje v srednjeveškem Mariboru, ne le v trgovskem, ampak tudi kulturnem smislu, srčiko romana pa predstavlja zgodovina Maribora in židovske skupnosti v njem. Drugi del opere Marpurgi bo sledil v eni izmed naslednjih sezon.
»Nastanek katerekoli nove opere je vedno nekaj posebnega, novo rojstvo, ker nihče ne ve, kakšen bo končni izdelek. In velika stvar. Če gre dobro, je lahko velik uspeh, če pa nosi slabe stvari, pa je lahko tudi velika katastrofa,« je previdno opisal umetniški direktor in dirigent opere Simon Krečič. Koronapavza je, kot so ocenili ustvarjalci, prišla celo prav, saj je premor poskrbel, da je opera še bolj »sedla v vse nas«: »Izdelek bo toliko bolj kvalitetnejši, kot če bi bil na vrsti aprila, kot je bilo sprva predvideno.«
Dvanajst let trajajoča želja
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je povedal, da zgodba z Marpurgi sega že dvanajst let nazaj, ko mu je Vili Ravnjak, tedanji umetniški direktor Drame, prvič dal v branje knjigo Marpurgi. »Veliko sva se pogovarjala, kako bi Marpurge uprizorili v teatru. Ponudili smo delo veliko režiserjem tudi v času evropske prestolnice kulture, a se to nikdar ni realiziralo. Ko sem knjigo vzel nazadnje v roke, sem se vprašal, kdo bi morda to lahko pripravil v Operi. Knjigo sem dal v roke umetniškemu direktorju Simonu Krečiču, ki je bil navdušen in je zelo hitro ugotovil, kdo bi lahko režiral in kdo napisal glasbo ter libreto.«
19 ur za prvi, 40 ur za drugi del!
Tako so se zatekli k preverjenima imenoma: mednarodno uveljavljeni in večkrat nagrajeni slovenski skladateljici Nini Šenk ter režiserju, libretistu in avtorju dramatizacije Igorju Pisonu.
»Ko te Danilo Rošker in Simon Krečič povabita na kosilo, lahko pričakuješ, da gre za nekaj velikega. Predstavila sta mi knjigo Marpurgi in vprašala, kako bi se sam tega lotil. Sprva sem bil kar precej razdeljen, ker je bilo materiala za devetnajsturno opero v prvem dejanju in štirideseturno v drugem!« je slikovito povedal Pison in izpostavil, da je bilo veliko dela z libretom pri predelavi romana. Pravi namreč, da Marpurgi in podobni romani skušajo definirati slovenskost skozi multikulturno prizmo srednjega veka.
Malo tradicije, malo modernega
Nina Šenk zatrjuje, da gre za hvalnico Mariboru, kar se bo pokazalo zlasti skozi pevske vložke zbora. V knjigi je našla veliko vzporednic s sedanjostjo, zato ne gre zgolj za opero o Mariboru ob koncu 15. stoletja, temveč tudi hvalnico sedanjemu Mariboru ter idejam, ki so prihajale kasneje. »Marpurgi so opera, ki se močno navezuje na tradicijo. Moj glasbeni jezik je jasen stik s tradicijo, prepleten z ‘novejšimi«’ zvočnimi rešitvam, s širjenjem harmonije, zvočne pokrajine in barv.«
»Marpurgi so opera, ki se močno navezuje na tradicijo. Moj glasbeni jezik je jasen stik s tradicijo, prepleten z ‘novejšimi«’ zvočnimi rešitvam, s širjenjem harmonije, zvočne pokrajine in barv.«
Pritisk pri ustvarjalnem procesu je bil, kot je zatrdila, velik, saj jo je skrbelo, kako bo sočasno sodelovalo sto ljudi. »Nisem še imela namreč izkušenj, kako funkcionirajo razmerja med zborom na odru ter orkestrom v jami. Marsikaj sem naredila malenkost bolj sigurno, zato se opera naslanja že na stoletja dolgo tradicijo, temelje in pravila. Znotraj opere so pa deli, kjer sem si več upala, ko igra dalj časa orkester in ko so arije spisane drugače, kakor smo jih vajeni.«
Šest izvedb in razstava
Po petkovi premieri bodo Marpurgi na sporedu še 4., 6., 7., 9. in 10. oktobra 2020. Ob tej priložnosti bo v času uprizarjanja opere v foyerjih Slovenskega narodnega gledališča Maribor na ogled razstava Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo, ki sta jo pripravila mag. Klemen Brvar iz Mariborske knjižnice in Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor