Kot povzema STA, so spomladi še računali, da bo letina dobra, kajti setev je bila normalna, vznik normalen, razmere pa idealne do konca junija, ko se je začel prvi toplotni udar. Vročina je znova udarila julija, ko je bil val zelo dolg, in trikrat v avgustu. Tako je bila koruza po 15. avgustu praktično zrela, je še poudaril Virag.
Virag je še opozoril, da je tudi koruza borzno blago, zaradi pandemije covida-19, vojne v Ukrajini in energetske krize pa so se surovine, tudi koruza, izrazito podražile. Če je bila lani cena koruze med 215 in 220 evri za tono, trenutno presega 300 evrov za tono in po tej ceni jo bodo tudi prevzemali. Virag ob tem poudarja, da to lahko vodi v polom za rejo živali, saj bo visoka cena krme pomenila tudi visoko ceno vseh rej; prašičev, goveda in perutnine.
Dodal je, da Slovenija ni imuna na omenjene podražitve ter višje cene energije in drugih surovin, meni pa, da se je v tem času jasno pokazal pravi pomen samooskrbe in prehranske varnosti. »Zato pričakujemo, da na ravni države z vso resnostjo čim prej sprejmemo odločitev, po kateri poti želimo kot država. Če želimo nadaljevati v smeri večje samooskrbe in prehranske varnosti, morajo temu slediti tudi ukrepi“, je poudaril Virag.
Na izrazito lahkih, peščenih tleh je žetev že končana, pridelek pa med tremi in petimi tonami na hektar, kar je približno 70 do 80 odstotkov manj od pričakovanj. Na srednjih ali težkih tleh bo pridelek med 60 in 70 odstotki običajnega. Kot zelo dobro pa Virag ocenjuje odločitev za naložbo v dva namakalna sistema, pri čemer izkušnje kažejo, da je lahko ob namakanju pridelek v sušnih obdobjih večji za polovico, v izrednih razmerah pa tudi do 80 odstotkov.
Skupina Panvita je največji pridelovalec koruze v državi. Skupno jo pridelujejo na nekaj več kot 1200 hektarjih, kjer pridelajo okoli 15.000 ton pridelka. Tega namenijo tako predelavi v živalsko krmo kot slovenskim mlinom za predelavo, ob tem pa od kmetov kooperantov odkupijo še okoli 15.000 ton pridelka letno.
