Evrsko območje se zaradi negotovosti glede oskrbe z energenti in zaostrovanja denarne politike po oceni podpredsednika Evropske centralne banke (ECB) Luisa de Guindosa vse bolj približuje scenariju gospodarske recesije v 2023. Vse bolj verjeten tako postaja do zdaj negativni scenarij krčenja BDP prihodnje leto.
“Kar je bil do zdaj naš črni scenarij, vse bolj postaja osnovni scenarij,” je Španec po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal v pogovoru za litovski poslovni časnik Verslo žinios.
Po negativnem scenariju bi se glede na zadnje napovedi analitikov ECB gospodarstvo evrskega območja v prihodnjem letu skrčilo za en odstotek, po osnovnem pa je predvidena 0,9-odstotna rast gospodarske dejavnosti.
“Kaj se bo uresničilo, narekuje razvoj dogodkov energetskih dobav iz Rusije,” je spomnil de Guindos. Po osnovnem scenariju bi Rusija še vedno dobavljala približno petino energentov iz časov pred njenim napadom na Ukrajino in sprejemom gospodarskih sankcij, po negativnem pa bi se dobave povsem ustavile.
To se zdi glede na zadnji razvoj dogodkov vse bolj verjetno, so pa evropske države v vmesnem času vseeno nadomestile velik del ruskih energentov s tistimi iz drugih virov, a se je cena uvoza vmes močno zvišala, kar ob izteku leta predstavlja hudo breme za gospodarstvo in gospodinjstva.
Draga energija zvišuje tudi druge cene, tako da se inflacija v območju z evrom giblje okoli 10 odstotkov, kjer naj bi ostala do konca leta. Tudi v 2023 pa naj bi le počasi padala.
Svet ECB bo na seji konec meseca tako po ocenah zelo verjetno spet krepko dvignil glavne obrestne mere za evrsko območje, povsem verjeten je vnovičen dvig za 0,75 odstotne točke. Za toliko je svet obrestne mere dvignil septembra.
STA
