Požar v pariški katedrali Notre Dame je zagotovo žalosten dogodek, so se v komentarju na dogodek za STA strinjali založnik Luka Novak, prevajalec Primož Vitez in v Parizu delujoči Slovenec Urban Sila. Za Francijo in Francoze še toliko bolj, ker je to eden od simbolov države in njene identitete, je prepričan Sila.

“To, da gori gotski naturalizem, velike stoletne orgle in lesena struktura, ki so ji v notredamskem žargonu rekli ‘gozd’, je otipljiva plat izgube. Hkrati pa v nas gori tudi nekaj neskončno kolektivnega, nekaj neznanega, kar nas presega tako po dojemanju kot stremljenju in nas v popolnosti katedrale simbolizira kot bitja, ki nas povezujejo modrost, moč in lepota,” meni Novak.

Ob tem je po njegovih besedah žalostno ugotoviti, kako so bili v zadnjih letih Francozi priča “padcu številnih simbolov, ki skozi kartezijanski pogled na svet definirajo našo civilizacijo: najprej je bila s Charlie Hebdo ranjena voltairovska satira, zatem z Bataclanom neodvisnost in bonvivanstvo leta 68, pred kratkim je šla na Elizejskih poljanah v pepel haussmannovska grandioznost, zdaj pa je pogorel še simbol sholastične duhovnosti.” Kot dodaja, francoski politiki sicer opozarjajo, da mora življenje naprej, naloga urejene države pa je, da poskrbi za red in varnost.

Po oceni Viteza katedrala Notre Dame že dolgo nima samo verske oziroma cerkvene vrednosti, temveč je postala simbol francoske, evropske in svetovne umetnosti in njenega duha. “Seveda za francosko katoliško cerkev pomeni nevralgično prostorsko točko, simbolno mesto v centru Pariza kot svetovne prestolnice in vsekakor je središče francoskega katolicizma.”

Na twitterju se je oglasila tudi Melania Trump

Razgibana zgodovina katedrale se bo nadaljevala

Njenega sakralnega pomena po njegovem mnenju ni zmanjšalo izjemno zanimanje, ki je ta arhitektura zbujala v vseh časih in je v zadnjih desetletjih dosegel vrhunec s 13 ali 14 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. “Vendar je katedrala presegla svojo religijsko vlogo, saj je zaradi svoje dognane popolnosti prerasla v simbol lepote, kakršno je sposoben ustvariti človeški duh.”

Vitez je prepričan, da bo francoska družba ob množični podpori državljanov ne le Francije, temveč vsega sveta, znala poskrbeti za to, da se bo razgibana zgodovina katedrale nadaljevala. “Lahko da bo šlo tudi tu za prestiž, a to v tej zgodbi ni najpomembnejše. Poškodbe na stavbi so zelo hude, vendar je srečna okoliščina, da so restavratorji zaradi prenove velik del umetnostnega fonda, kipe in slike, že pred požarom umaknili. Tudi glavne cerkvene relikvije so rešili pred uničenjem.” Ker so gasilci s hitrim posredovanjem rešili tudi ključni del arhitekturne lupine, bo obnova po njegovem mnenju vsekakor mogoča.

Zelo ponosni na svojo dediščino

Urban Sila, zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu, je prepričan, da je požar za Francijo in Francoze še dodatna žalost, saj so zelo ponosni na svojo dediščino in katedralo, ki je znana tudi skozi literaturo, in sicer roman Notredamski zvonik Victorja Hugoja. Kaj požar pomeni v smislu turističnega obiska, pa je po njegovih besedah težko reči: vstop v cerkev je bil sicer brezplačen, za vstop na stolp pa je bilo treba plačati.

“Mogoče jo bodo ljudje obiskali iz radovednosti in obžalovanja, mogoče zato, da pokažejo solidarnost, hkrati pa, če cerkev ne bo obnovljena, znajo izgubiti nekoliko zanimanja,” ocenjuje Sila. Ob tem dodaja, da ima Pariz kot eno najbolj obiskanih mest na svetu toliko znamenitosti, da ga ljudje ne obiščejo samo zaradi Notre Dame.

Prav tako težko oceni, kako požar v cerkvi, ki ni le kulturni, ampak tudi verski spomenik, občutijo katoliki. Domneva sicer, da jim pomeni še dodaten šok, tako kot tega po njegovih besedah ni mogel skriti rektor stolnice.

STA