Zakon utrjuje že tako močan vladni nadzor nad mediji le osem mesecev pred splošnimi volitvami, na katere predsednik Recep Tayyip Erdogan vstopa z zaostankom v anketah.

Svet Evrope je že opozoril, da bi lahko nejasna opredelitev dezinformacij in grožnja z zaporno kaznijo, ki spremljata ukrep, povzročila “večjo samocenzuro, tudi zaradi prihajajočih volitev junija 2023”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nova zakonodaja nalaga zaporno kazen tistim, ki so krivi širjenja lažnih ali zavajajočih informacij. Od družbenih omrežij in spletnih strani pa zahteva, da posredujejo osebne podatke uporabnikov, osumljenih širjenja zavajajočih informacij.

Prav tako sodiščem omogoča, da akreditirane novinarje in redne uporabnike družbenih medijev, ki “odkrito širijo zavajajoče informacije”, obsodijo na zaporno kazen od enega do treh let.

Večina turških medijev že pod nadzorom oblasti

Zakonodajo, ki jo sicer sestavlja 40 amandmajev, je predlagala Erdoganova vladajoča konservativna stranka AKP, glavni turški opozicijski stranki pa sta ji ostro nasprotovali. Eden od poslancev Republikanske ljudske stranke (CHP) je v parlamentu s kladivom razbil svoj mobilni telefon, da bi pokazal, kako se uničuje svoboda izražanja – zlasti za mlade.

“Rad bi nagovoril svoje brate, stare 15, 16, 17 let, ki bodo leta 2023 odločali o usodi Turčije,” je dejal poslanec CHP Burak Erbay, preden je vzel kladivo. “Ostala vam je le še ena svoboda – telefon v vašem žepu. Na voljo so vam Instagram, YouTube, Facebook. Tam komuniciraš. Če bo zakon sprejet v parlamentu, boste lahko le še razbili svoj telefon,” je dejal pred glasovanjem.

Večina turških časopisov in televizijskih kanalov je že med obsežnim zatiranjem medijev, ki je sledilo neuspelemu državnemu udaru leta 2016, padla pod nadzor vladnih uradnikov in njihovih poslovnih zaveznikov. Toda družbena omrežja in spletni mediji so ostali večinoma brez nadzora.

To pa se je začelo spreminjati, ko je Turčija z grožnjo visokih kazni prisilila velikane, kot sta Facebook in Twitter, da imenujejo lokalne predstavnike, ki lahko hitro izpolnijo odredbe lokalnih sodišč in odstranijo sporne objave.

Prav tako je Erdogan v tem času začel trditi, da je zelo polarizirana turška družba še posebej občutljiva na lažne in zavajajoče novice, turške medije pa je označil za “eno glavnih groženj današnji demokraciji”.

Turčija je bila na letnem indeksu medijske svobode, ki so ga letos objavili Novinarji brez meja, uvrščena na 149. mesto med 180 državami. “V Turčiji se uveljavlja avtoritarizem, ki ogroža pluralnost medijev. Za spodkopavanje kritikov pa se uporabljajo vsa možna sredstva,” je opozorila organizacija.

STA