Vremenski fenomen El Niño se je uradno vrnil, najnovejši podatki pa kažejo,  da bi lahko leto 2026 ostalo v spominu kot leto, v katerem se bo zabeležilo rekordno število izrednih dogodkov povezanih z vremenskimi ekstremi. 

Hiter porast temperatur

Meteorološki modeli kažejo na to, da bo prišlo do izjemno hitrega porasta temperature v osrednjem delu ekvatorialnega Pacifika. Temperaturna odstopanja bi lahko dosegla ali celo presegla pragove prejšnjih super El Niñov.

Oceani so postali toplejši

Od predhodnih El Niñov se bo letošnji razlikoval predvsem zato, ker so vsi svetovni oceani danes bistveno toplejši kot pred nekaj desetletji, kar pomeni da bo odziv atmosfere precej bolj kompleksen in bo prinesel posledice, kakršnih do sedaj nismo bili vajeni.

El Niño se pojavlja prej kot običajno

Ob opazovanju razvoja dogodkov v osrednjem Pacifiku se zdi, da se El Niño pojavlja prej kot običajno. Že na začetku poletja so bila temperaturna odstopanja v ključnih območjih bistveno višja kot v enakem obdobju med velikimi dogodki v letih 1982-83, 1997-98 ter 2015-16.

V prejšnjih primerih se je segrevanje postopoma krepilo poleti in doseglo vrhunec med jesenjo in zimo. Letos pa ekvatorialni Pacifik že od samega začetka kaže izjemno močan toplotni signal, kar je jasen znak oceana, ki že v zgodnji fazi vsebuje veliko energije.

Vpliv na razporeditev padavin in strukturo vetrov

Zgodnejši prihod El Niña ni le statističen podatek. Vremenski fenomen, ki se razvije hitreje kot bi se moral, prej preoblikuje tropsko atmosfersko kroženje in vnaprej vpliva na razporeditev padavin ter strukturo vetrov. Medtem ko je bil El Niño v preteklih desetletjih glavni oblikovalec podnebja skozi leto, bo v letu 2026 prevzel glavno vlogo že od samega začetka.

Vsi oceani so toplejši

Druga velika razlika v primerjavi z zgodovinskimi super El Niño dogodki je toplotno stanje preostalega planeta. Zemljevidi temperaturnih anomalij kažejo zaskrbljujočo sliko - obsežna »rdeča« območja se ne pojavljajo le v tropskem Pacifiku, temveč tudi v Atlantiku, Indijskem oceanu in številnih območjih srednjih geografskih širin.

To v praksi pomeni, da se letošnji El Niño ne oblikuje v običajnih oceanskih razmerah z enim samim žariščem, temveč v kontekstu globalne hidrosfere, ki že beleži nenormalno segrevanje. Planet je trenutno v dolgem nizu mesecev, ki podirajo temperaturne rekorde, pri čemer so morja in oceani nakopičili količine toplote brez primere v novejši zgodovini.

Glavni sezonski modeli napovedujejo, da bi lahko osrednji Pacifik presegel temperaturno odstopanje +2 °C, nekateri scenariji pa celo več kot +3 °C v zimskem obdobju 2026/27. To bi ta pojav uvrstilo med absolutne podnebne ekstreme.

Kakšen bo vpliv na Evropo in posledično Slovenijo?

Vpliv na Evropo je še vedno nedefiniran. El Niño predstavlja le enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na vreme na območju Balkanskega polotoka, poleg indeksov NAO in AO (Severnoatlantska in Arktična oscilacija) ter stanja polarnega vrtinca.

Kljub temu določeni scenariji kažejo jasno sliko - zelo močan El Niño običajno preoblikuje gibanje zračnih mas na severni polobli.

Več vročinskih valov

V kontekstu toplih oceanov po svetu, to lahko pomeni pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, zlasti nad pregretim Sredozemljem. Hkrati lahko nakopičena toplota povzroči tudi ekstremne vremenske pojave, zgoščene v kratkih časovnih obdobjih. Za balkansko regijo to verjetno pomeni obdobja izjemno visokih temperatur ter povečano tveganje za uničujoče nevihte in poplave, zlasti od jeseni naprej.