“Znatno povečanje Natovih vojakov in vojaške opreme v naši državi bi izboljšalo varnost in mir na Kosovu in v celotni regiji Zahodnega Balkana,” je za nemški časnik Die Welt dejal Kurti.
Varnostne sile Kfor pod vodstvom zveze Nato od leta 1999 zagotavljajo varnost na celotnem območju Kosova. Trenutno štejejo skoraj 3800 pripadnikov, med njimi je tudi 91 pripadnikov Slovenske vojske.
“Povečanje števila vojakov v Natovih mirovnih silah Kfor bi podprlo naša obrambna prizadevanja,” je dejal Kurti v pogovoru, ki je bil objavljen danes na spletni strani Die Welt.
Nevarno zaostrovanje
Razmere na severu Kosova so se v zadnjih mesecih nevarno zaostrile zaradi načrtovane zamenjave srbskih registrskih tablic s kosovskimi, izstopa etničnih Srbov iz kosovskih institucij, načrtovanih volitev za njihovo zamenjavo ter po aretaciji srbskega policista zaradi obtožb o terorizmu zaradi napada na urad volilne komisije v Severni Mitrovici.
Po aretaciji policista so nekateri lokalni Srbi postavili številne zapore na pomembnejših cestah na severu Kosova, v enem primeru pa tudi na srbski strani meje. Te barikade so med drugim vodile do zaprtja treh mejnih prehodov med Srbijo in Kosovom. Po odstranitvi barikad je Kosovo te ponovno odprlo.
Kurti odgovornost pripisal ruskim plačancem
Kurti je v pogovoru za Die Welt odgovornost za provokacije na severu Kosova pripisal domnevnim ruskim plačancem skupine Wagner in pripadnikom razvpite ruske motoristične skupine Nočni volkovi.
“16 barikad v štirih severnih skupnostih Kosova in moški z maskami na obrazih ter oznakami Wagnerjevih plačancev in Nočnih volkov na svojih temnih uniformah (…) kažejo potrebo po dodatnih Natovih enotah tako jasno kot kopičenje srbskih enot in topništva ob kosovski meji ter nenehne grozilne izjave srbske in ruske strani,” je ponazoril Kurti.
Na severu Kosova živi med 50.000 od 120.000 pripadnikov srbske manjšine na Kosovu. Srbija ne priznava neodvisnosti Kosova, ki jo je le-to razglasilo leta 2008.
STA
