Kot izhaja iz raziskave, objavljene v znanstveni reviji Lancet, bi se lahko to razširjeno zdravilo izkazalo kot učinkovito pri zdravljenju covida-19 že v zgodnji fazi, kar bi posledično zmanjšalo pritisk na bolnišnice.
Manjša verjetnost hujšega poteka bolezni po jemanju antiastmatika
Raziskovalci z univerze v Oxfordu so namreč ugotovili, da je bila pri bolnikih, ki so jemali antiastmatik budezonid, ko so se pri njih pojavili prvi simptomi covida-19, verjetnost hujšega poteka te bolezni, ki bi terjal hospitalizacijo ali celo intenzivno nego, manjša. Obdobje okrevanja je bilo krajše, manjša je bila tudi verjetnost trdovratnejših simptomov in vročine, poroča nemški Deutsche Welle.
Naključno kontrolirano testiranje je zajelo 146 odraslih v obdobju sedmih dni po nastopu milih simptomov covida-19. Polovica jih je vdihovala budezonid dvakrat dnevno, dokler simptomi niso izginili, druga polovica pa je prejemala običajno nego, odvisno od njihove starosti, spola in obstoječih bolezni. V prvi polovici je le ena oseba potrebovala nujno medicinsko oskrbo, v drugi polovici je bilo takih deset oseb.
K raziskavi so strokovnjake vzpodbudila poročila o zelo nizkem deležu bolnikov s kroničnimi respiratornimi boleznimi med hospitaliziranimi covidnimi bolniki. Ta so jih napeljala na hipotezo, da je razlog za to široka uporaba inhalacijskih glukokortikoidov, gre za vrsto kortikosteroidov, pri teh ljudeh.
Zaradi drugega protikoronskega zaprtja na Otoku in drugih razlogov so morali nato testiranje predčasno zaključiti, a neodvisna statistična ocena je pokazala, da naj bi vključitev nadaljnjih udeležencev ne vplivala na sam izid raziskave.
Naključno kontrolirano testiranje je zajelo 146 odraslih v obdobju sedmih dni po nastopu milih simptomov covida-19. Polovica jih je vdihovala budezonid dvakrat dnevno, dokler simptomi niso izginili, druga polovica pa je prejemala običajno nego, odvisno od njihove starosti, spola in obstoječih bolezni. V prvi polovici je le ena oseba potrebovala nujno medicinsko oskrbo, v drugi polovici je bilo takih deset oseb.
Zaradi drugega protikoronskega zaprtja na Otoku in drugih razlogov so morali nato testiranje predčasno zaključiti, a neodvisna statistična ocena je pokazala, da naj bi vključitev nadaljnjih udeležencev ne vplivala na sam izid raziskave.
Rešitev, ki bi omilila pritisk na bolnišnice
Kot je izpostavila ena od avtoric raziskave, profesorica respiratorne medicine na oxfordski univerzi Mona Bafadhel, so njihove ugotovitve posebej pomembne zato, ker bi lahko bistveno pripomogle k zmanjšanju pritiska na bolnišnice v času pandemije. Budezonid je namreč široko dostopno, cenovno ugodno in relativno varno zdravilo, ki bi ga lahko zdravniki predpisali že v najzgodnejši fazi covida-19.
Po oceni strokovnjakov obstaja sicer precejšnja biološka verjetnost, da lahko kortikosteroidi – mednje npr. spada deksametazon, ki ga že uporabljajo pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19, saj naj bi zaviral vnetje, povezano s hujšim potekom te bolezni – dejansko pomagajo. Budezonid verjetno deluje podobno, a morda bolj lokalizirano.
Po oceni strokovnjakov obstaja sicer precejšnja biološka verjetnost, da lahko kortikosteroidi – mednje npr. spada deksametazon, ki ga že uporabljajo pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19, saj naj bi zaviral vnetje, povezano s hujšim potekom te bolezni – dejansko pomagajo. Budezonid verjetno deluje podobno, a morda bolj lokalizirano.
Študije in laboratorijski testi so že nakazali, da uporaba inhalacijskih steroidov pri ljudeh z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo zavira celični receptor, ki omogoča vdor virusa sars-cov-2 v pljuča, in morda tudi preprečuje razmnoževanje virusa, še poroča Deutsche Welle.
STA
