Strožji predpisi Evropske unije o proizvodnji in označevanju hrane bi lahko vplivali tudi na cene v Srbiji. Čeprav so domači proizvajalci v veliki meri že usklajeni s temi pravili, bodo novi stroški vseeno nastali, pravi za RTS Nenad Budimović iz Gospodarske zbornice Srbije. Med drugim ob enem poimenovanja, kot sta slanina in zrezek, ne bodo več smela biti uporabljena za rastlinske izdelke.

Evropska unija ponovno spreminja pravila igre na trgu hrane, ne samo za proizvajalce v državah članicah, ampak tudi za vse, ki želijo izvažati na ta trg. Novi predpisi, ki jih je podprl Evropski parlament imajo cilj okrepiti položaj kmetov, hkrati pa uvesti strožje standarde označevanja izdelkov in večjo preglednost v dobavni verigi.

Ena najpomembnejših novosti je prepoved uporabe poimenovanj kot sta slanina ali zrezek za izdelke, ki ne vsebujejo mesa.

Gre za pričakovan korak

»Meso in mleko oziroma živalski proizvodi so vedno v središču pozornosti, ker so najbolj občutljivi – od proizvodnje do potrošnje. To je logičen razvoj regulative, ki želi urediti trg,« pravi Budimović.

Poudarja, da imajo pravila dvojno vlogo: zaščito proizvajalcev in potrošnikov. Poseben poudarek je na trgovinskih pogodbah med proizvajalci in velikimi trgovskimi verigami.

Novi izzivi

Poleg označevanja postaja vse pomembnejša tudi okoljska zaščita. Pričakovane so spremembe embalaže, vključno z zmanjšanjem uporabe plastike.

»Embalažo bo treba spremeniti. Vedno več je govora o ukinitvi majhnih plastičnih pakiranj in prehodu na biorazgradljive materiale. To bo zahtevalo dodatne naložbe,« pravi Budimović.

Dodaja, da spremembe ne bodo začele veljati takoj, saj gre za zahteven in drag proces.

Se bodo cene hrane dvignile?

Čeprav so novi predpisi namenjeni urejanju trga, je vpliv na cene hrane skoraj neizogiben. 

»Podražitve so neizogibne, ne le zaradi regulative, ampak tudi zaradi rasti cen energentov, gnojil in težav v transportu,« opozarja Budimović.

Po njegovih besedah bo jasnejša slika po žetvi pšenice.

Prehranska varnost kot prednost

Globalne motnje so pokazale pomen domače proizvodnje hrane.

»Pomembno je krepiti domačo proizvodnjo. Vidimo, kako hitro pride do motenj na globalnem trgu, od geopolitičnih kriz do bolezni živali,« poudarja.

Zaključuje, da je prehranska varnost širše vprašanje, ne le gospodarsko, ampak tudi varnostno.