Na današnji dan pred 80. leti so sile osi, na čelu z Nacistično Nemčijo napadle Kraljevino Jugoslavijo. Beograd je tistega 6. aprila 1941 prebudilo bombardiranje namških letal.
Letalski napad na Beograd je na cvetno nedeljo izvedel nemški general Alexander Löhr, nemške enote pa so začele prodirati iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Iz zahoda so v državo vkorakale tudi italijanske enote. 11. aprila se je napadu pridružila še Madžarska.
Jugoslovanska vojska kapitulirala po 11 dneh
Jugoslovanska vojska proti približno dvema milijonoma precej bolje oboroženih in opremljenih vojakov ni imela nobenih možnosti za zmago, pa tudi ne potrebne morale. Vojaške enote so se vdale praktično brez boja. Proti šestkrat močnejšemu sovražniku je zato 17. aprila 1941 Jugoslavija brezpogojno kapitulirala, vlada in kralj pa sta vmes zbežala iz države. Beograd, prestolnica tedanje kraljevine Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija, je bil v bombardiranju povsem uničen. Po nekaterih ocenah naj bi umrlo okoli 4000 prebivalcev mesta, ki je tedaj štelo 370.000 ljudi.
6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi.
Napadu na Beograd so sledili napadi na Kraljevo, Niš in druga mesta. Po podatkih zgodovinarjev je samo 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi.
Podpisu trojnega pakta sledil puč
Do napada nacistične Nemčije je prišlo po temeljitem preobratu političnega položaja v tedanji Jugoslaviji, ki je 25. marca 1941 najprej pristopila k trojnemu paktu Berlin-Rim-Tokio, nato pa so v Beogradu izbruhnile demonstracije.
Probritansko usmerjeni častniki so ob podpori meščanskih politikov dva dni kasneje izvedli državni udar, v katerem so zrušili regenta kneza Pavla ter na prestol posadili Petra II., Jugoslavija pa je izstopila iz trojnega pakta.
Probritansko usmerjeni častniki so ob podpori meščanskih politikov dva dni kasneje izvedli državni udar, v katerem so zrušili regenta kneza Pavla ter na prestol posadili Petra II., Jugoslavija pa je izstopila iz trojnega pakta.
Hitler na puč odgovoril z napadom
Za nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja je bila to izdaja in je ukazal takojšnji napad na Jugoslavijo, pa tudi na Grčijo, ki so si jo Italijani pred tem skušali precej neuspešno pokoriti. A s tem je moral za šest tednov odložiti napad na Sovjetsko zvezo, kar se je kasneje pokazalo za strateško napako, saj je nemško vojsko pred zasedbo Moskve prehitela zima.
Države osi so po okupaciji na Balkanu zarisale “novi red”. Slovence naj bi popolnoma iztrebili oziroma jih asimilirali. Štajerska je znova dobila meje iz časa Avstro-Ogrske monarhije, zgornja Kranjska pa je bila priključena h Koroški. Območje Ljubljane je postalo italijanska provinca.
Italija si je zagotovila tudi večji del dalmatinske obale s središčem v Splitu. Ustaška marionetna Neodvisna država Hrvaška pod vodstvom Anteja Pavelića, ki je bila ob podpori držav osi ustanovljena 10. aprila 1941, in Črna gora naj bi postali italijanski vazalski državi. Albaniji, ki je bila pod italijansko okupacijo, naj bi poleg Kosova pripadel še širok pas vse do grške meje. Bolgari so si priključili Makedonijo, na račun Grčije pa so si zagotovili dostop do Egejskega morja. Madžarska je prevzela Vojvodino, preostanek Srbije pa je bil pod nemško vojaško upravo.
STA
