Nekateri se tega nekdanjega praznika spomnijo z mislijo na bratstvo in enotnost, vrednoti, ki ju je takratni režim postavljal v ospredje, spet drugi menijo, da je šlo za politično manipulacijo, zagotovo pa gre za dan, ki nosi čudovito ime – Dan mladosti.

Iz štafete v Dan mladosti

Po drugi svetovni vojni so v nekdanji Jugoslaviji 12 let slavili Štafeto mladosti, ki se je kasneje na Titovo željo preimenovala v Dan mladosti. Starejše generacije na ta datum vežejo mešani spomini, vsekakor pa praznik ni ostal spregledan, na ta dan so namreč po vsej državi potekale prireditve.

Prva štafeta mladosti je potekala leta 1945 na pobudo mladine iz Kragujevca. V njej je sodelovalo 12500 mladostnikov, ki so po pretečenih 9000 kilometrih poti Titu v Zagrebu izročili devet štafetnih palic ter “Modro knjigo”, kjer je bilo zbranih 15 000 podpisov mladih Šumadincev.

Štafeto so v naslednjih letih nosili najbolj pridni in perspektivni mladinci in mladinke. Svojo pot je vsako leto začela iz drugega mesta nekdanje Jugoslavije, po poldrugem mesecu pa je prispela na glavni stadion v Beogradu.

Praznovanje dneva mladosti je bilo v šestdeset letih prejšnjega stoletja pravzaprav celoletni projekt. Pri njem so sodelovali vrtci, osnovne šole, športna društva.

Velika praznovanja tudi v Mariboru

Starejši Mariborčani povedo, da so koreografije za ta dan sestavljali že mesece prej. »Pravzaprav smo vse leto po malem vadili. Kljub temu, da je bilo v nastop vloženih nešteto ur vaje, tako v klubu kot tudi potem na skupnih vajah v Lukni, se nihče ni pritoževal. Vsi smo komaj čakali, da pokažemo kaj znamo,« je povedala ena nekdanjih članic DTV Partizan in nadaljuje, »Danes se Dnevu mladosti očita politično obarvanost in verjetno jo je res imel, ampak za nas, ki smo bili takrat otroci, je bilo to enkratno doživetje, ki ga danes mladim ne moreš opisati.«

Leta 1980 se je zaradi Titove smrti štafeta ustavila sredi poti po Hrvaški in bila položena na oder Skupščine SFRJ. Kljub smrti je praznovanje dneva mladosti še naprej potekalo 25. maja vsako leto, zadnja štafeta pa je 21. marca 1987 proti Beogradu krenila s Triglava, od koder jo je nosila naveza desetih alpinistov s prvo nosilko, Slovenko Marijo Štremfel, ki je leta kasneje v družbi moža kot prva Slovenka osvojila vrh Mount Everesta.