Deloitte, znano svetovalno podjetje, je objavilo študijo ”Odkrij prihodnost”, v kateri predstavljajo pričakovanja za novo desetletje. Nova pričakovanja so predstavljena za šest različnih sektorjev, ki naj bi v prihodnjih desetih letih najbolj vplivali na družbo in poslovanje. Med drugimi področji kot so pametni telefoni in omrežje G5, je tudi kolesarjenje. Predvideva se, da se bo uporaba kolesa za vsakdanjo vožnjo močno povečala in da lahko pričakujemo izjemen porast prodaje električnih koles.

Prvi patent za kolo na električni pogon je bil registriran že leta 1895.

Digitalna kolesarska preobrazba

Po svetu na cestah vozi vedno več kolesarjev, napoveduje pa se, da bo leta 2022 po vsem svetu opravljenih  deset milijard dodatnih kolesarskih poti na leto. To pa pomeni manj potovanj z avtomobilom in manj emisij, kar bo omililo težave zaradi prometnih zastojev, izboljšalo kakovost mestnega zraka in tudi javnega zdravja.

Po vsem svetu bi naj med letoma 2020 in 2023 prodali več kot 130 milijonov e-koles, leta 2023 pa bi naj svetovna prodaja e-koles dosegla 40 milijonov enot, kar bi naj ustvarilo okoli 19 milijard evrov prihodkov. Predvideva se, da bi naj do leta 2025 prodali 12 milijonov električnih vozil.

Vedno več kolesarjenja pa bo vplivalo na številne tehnologije, kot so prediktivna analitika, oblikovanje izdelkov in aplikacij, brezžična povezljivost, digitalno orodje za urbanizem, 3D-tiskani deli in elektrifikacija. Vse te inovacije bodo kolesarjenje naredile varnejše, hitrejše in bolj priročno, po drugi strani pa mu bo lažje slediti in ga meriti.

V mestih je učinkovit prevoz še posebej potreben, saj so tam zastoji najhujši. Pomanjkljivosti lahko rešijo kolesa, sploh v Veliki Britaniji, v Londonu, kjer je več kot tretjina potovanj z avtomobilom krajša od 2 kilometrov. Kljub temu pa je bilo v Londonu leta 2019 s kolesom prepeljane le 5 odstotkov poti.

Električno kolo kot drugi avto

Električna kolesa predstavljajo potencial za povečanje rasti kolesarstva. Prvi patent za kolo na električni pogon je bil registriran že leta 1895. Zaradi nedavnih izboljšav tehnologije litij-ionskih baterij, cen in moči trg električnih koles zaznava naraščanje globalnega zanimanja.

Po vsem svetu bi naj med letoma 2020 in 2023 prodali več kot 130 milijonov e-koles, leta 2023 pa bi naj svetovna prodaja e-koles dosegla 40 milijonov enot, kar bi naj ustvarilo okoli 19 milijard evrov prihodkov. Predvideva se, da bi naj do leta 2025 prodali 12 milijonov električnih vozil.

Veliko evropskih držav je v celoti prevzelo idejo o električnem kolesu. Na Nizozemskem je več kot polovica vseh koles, ki so jih leta 2018 prodali, bilo električnih. Istega leta se je v Nemčiji prodaja električnih koles povečala za 36 odstotkov, kar predstavlja 23,5 odstotka vseh prodanih koles. V Veliki Britaniji pa je bila prodaja precej šibkejša; prodanih je bilo le 70.000 e-koles, kar je dva slaba odstotka vseh prodanih koles.

Kolesarjenje šport ali samo način prevoza

Razlog za razlike v nižjih britanskih številkah v zvezi s kolesarjenjem je ta, da se kolesarjenje v Veliki Britaniji smatra kot šport, v Nemčiji in na Nizozemskem pa samo kot način napotitve po opravkih. Na Nizozemskem se več kot polovica potovanj začne s kolesom, v Veliki Britaniji pa se samo 6 odstotkov ljudi odpravi po opravkih s kolesom. Pričakuje pa se, da bi povečanje namenskih kolesarskih poti, najem električnih koles, subvencioniranje koles za delo pripomoglo k večji prodaji koles v Veliki Britaniji v letu 2020  in kasneje.

Dobre strani električnega kolesa

Verjetno najbolj privlačna informacija je, da pomoč akumulatorja od kolesarja zahteva veliko  manj fizičnega napora, kar pomeni, da za potovanje z e-kolesom ni treba biti športnik. Poleg tega pa so e-kolesa tudi hitrejša, lažje se pospeši, gre v navkreber, zahtevajo pa tudi manj napora kot običajno kolo. E-kolesarji se tako potijo za dve tretjini manj kot običajni kolesarji, kar je pomembno za potnike, ki so namenjeni v službo ali družbo.

E-kolesa so popolni pripomoček za tiste, ki sicer niso najbolj zagreti za kolesarjenje. Z e-kolesom se olajša pedaliranje, lahko se zavaruje, odklene, sledi pa se mu lahko prek aplikacij, hkrati pa ima večina e-koles vgrajene velike svetle sprednje in zadnje LED luči.

Verjetno najbolj privlačna informacija je, da pomoč akumulatorja od kolesarja zahteva veliko  manj fizičnega napora, kar pomeni, da za potovanje z e-kolesom ni treba biti športnik. Poleg tega pa so e-kolesa tudi hitrejša, lažje se pospeši, gre v navkreber, zahtevajo pa tudi manj napora kot običajno kolo

Aplikacije lahko izračunajo število porabljenih kalorij ali izmerijo količino toplogrednih plinov, ki jih prihranimo s kolesarjenjem, namesto z vožnjo na goriva. Poleg tega pa lahko kolesarji beležijo in delijo svoje čase potovanj oziroma vse druge napovedi časa do minute natančno. Že nekaj časa pa obstajajo tudi aplikacije, kje si je kolesa mogoče izposoditi. Od julija lani Google Maps prikaže lokacije postaj za izposojo  koles in število koles na vsaki postaji, in to v kar 24 mestih.

Strah za osebno varnost v prometu

Strah za osebno varnost v prometu je glavni razlog, da se ljudje ne vozijo s kolesom. Tehnologija k sreči že lahko ponudi rešitev s pomočjo merilnikov pospeška in žiroskopov, ki so na voljo na večini pametnih telefonov, tablic, akcijskih kamer ali kamer, vdelanih v čelade.
Dejstvo je, da ima tehnološka industrija veliko vlogo pri spodbujanju večje uporabe koles – spodbujanje k rabi kolesa bi lahko pomagalo pri reševanju številnih izzivov, zaradi nenehno rastoče urbanizacije sveta.

Izboljšanje same tehnologije – boljša analitika podatkov za podporo urbanističnega načrtovanja ali hitrejše polnjenje baterij ali aplikacij, ki ljudem pomagajo vključiti kolesarjenje v svoje potovanje – je le del velike slike. Drugi, enako pomemben del je podpora politikam in programom, ki spodbujajo kolesarjenje. Vendar tehnološka industrija tega ne zmore sama. Številni sektorji bi morali sodelovati, v dobro  kolesarjenja. Na primer, razmisliti velja  o javnem zdravstvu in s tem povezanim vprašanjem stroškov zdravstvenega varstva.