Čeprav nas še vedno bremenijo odpadki iz preteklosti, se že soočamo s kupi novih odpadkov – e-odpadkov. Mednje sodijo mobilni telefoni, tablice, računalniki, televizorji, mali gospodinjski aparati, hladilniki, baterije in podobno. E-odpadke je potrebno zbirati v točno določenih zabojnikih oziroma na posebnih oddajnih mestih, odpadkov pa je vse več.
Med e-odpadke sodijo mobilni telefoni, tablice, računalniki, televizorji, mali gospodinjski aparati, hladilniki, baterije in podobno.
Jaka Krajnc iz organizacije Ekologi brez meja je za Radio Maribor izpostavil, da kopičenje električne in elektronske opreme na odpadih postaja vse večja globalna težava. Zdi se namreč, da življenjska doba elektronskih in električnih izdelkov z leti pada, Krajnc pa pove, da se zdi, da so nekateri izdelki resnično ustvarjeni tako, da se hitro pokvarijo in jih je potrebno posledični kupiti na novo.
Precej e-odpadkov tudi na Štajerskem
Elektronske in električne odpadke lahko odložimo v tehnične trgovine, ulične zbiralnike in zbirne centre. O tem, kako zbirati e-odpadke, osvešča predvsem podjetje Zeus, ki je po Sloveniji postavilo 670 uličnih zbiralnikov tovrstnih odpadkov, na Radiu Maribor pa zapišejo, da so v njih v štirih letih zbrali 976 ton odpadkov. Kar tretjina zbranih odpadkov prihaja s štajerskega konca …
Elektronske in električne odpadke lahko odložimo v tehnične trgovine, ulične zbiralnike in zbirne centre.
Kje pa ti odpadki sploh končajo? V Zeusu za Radio Maribor povedo, da nekaj manjših aparatov predelajo slovenski obrati, večji odpadki, kot so recimo televizorji in hladilniki, pa gredo v tujino. Tako je ob povečevanju količine e-odpadkov smiselno osveščati tudi o tem, nove izdelke pa odgovorno ter premišljeno kupovati in odlagati – vsekakor ne v naravo.
